Na inšpektoratu za naravne vire in prostor so nam odgovorili, da so imeli gradbeni inšpektorji konec lanskega leta v reševanju 8112 zadev, ki so se nanašale na strokovni nadzor gradbene inšpekcije. V 4190 zadevah so inšpektorji lani izdali odločbo za odstranitev nelegalnega objekta. Med temi so v 2914 zadevah že uvedli izvršilni postopek, od tega je bil v 2691 zadevah sklep o dovolitvi izvršbe po drugi osebi tudi izvršljiv in pravnomočen, kar pomeni, da lahko rušitev objekta izvede inšpekcija, če tega ne storijo lastniki sami. Lani so izvršbo izpeljali inšpekcijski zavezanci sami v 244 zadevah. V 171 zadevah so pridobili upravno dovoljenje oziroma objekte legalizirali. V 68 primerih je bil dovoljen odlog izvršbe; 32 odlogov izvršb je bilo odobrenih, 26 zavrnjenih in deset zavrženih. Za izvršbe je bilo lani v proračunu sicer na voljo 83.000 evrov, porabljenih pa je bilo 2700 evrov za eno izvršbo po drugi osebi, in sicer v zvezi z zavarovanjem in ograditvijo nevarnega manj zahtevnega objekta. Leta 2022 je inšpekcija opravila pet izvršb po drugi osebi, in sicer so porušili pet nevarnih stavb – stanovanjski objekt s kamnitim opornim zidom, dva stanovanjska objekta in ruševini dveh starih objektov zaradi javne varnosti, za kar so porabili slabih 40.000 evrov. Na inšpekciji poudarjajo, da je odstranitev res skrajni ukrep in da imajo zavezanci ves čas postopka možnost, da vzpostavijo zakonito stanje tako, da sami odstranijo nezakonite objekte, jih prilagodijo ali pridobijo ustrezna upravna dovoljenja oziroma objekte legalizirajo.
Na gradbeni inšpekciji so izračunali, da v povprečju inšpekcijski postopek zaključijo v dveh letih, posamezni primeri pa se vlečejo tudi deset ali več let. Razlogov za dolgotrajnost postopkov je več. Zavezanci lahko uporabijo vsa pravna sredstva, ki so jim na voljo po zakonu, tudi odlog izvršbe za pet let. Če pa zavezanec v objektu, za katerega je bil izrečen ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe, prebiva, lahko vloži predlog za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. O vlogi najprej odloča inšpektor, nato pa v nepravdnem dvofaznem postopku še sodišče, ki med drugimi upošteva tudi, ali je predlagatelj predstavnik deprivilegirane in ranljive družbene skupine. Povedano drugače: objekt, za katerega nekdo dokaže, da je njegov edini dom, je praktično nemogoče porušiti. Na inšpektoratu obenem opozarjajo na zmanjševanje števila inšpektorjev, medtem ko se število pobud za nadzor ter količina obveznosti in pristojnosti povečujeta. Konec lanskega leta je delo s področja gradbene inšpekcije opravljalo le še 61 gradbenih inšpektorjev (konec leta 2022 pa 64).
»Menimo, da bi za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora v smislu pričakovanega javnega interesa morali bistveno povečati število inšpektorjev, kar bi omogočalo tudi uspešnejše nadomeščanje odhajajočih.«
