Prešernovi verzi Zdravljice v tlaku Čopove ulice so ostali, le da so intarzijo besedila Zdravljice zelo poškodovali z rezkanjem tlaka za vodilo slepim. Grobo poškodovano besedilo je treba odstraniti.
Po 6. členu ustave in posebnem zakonu je skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela Zdravljico za himno SR Slovenije 27. septembra 1989. EU pa je Zdravljico marca 2020 razglasila za pomembno kulturno dediščino z dodelitvijo znaka evropske dediščine. Naša Zdravljica je že trideset let slovenski glas o prijateljstvu in sožitju med narodi. Na slovenski narodni simbol smo Slovenci ponosni, ne samo takrat, ko odmeva med gorami ob uspehu naših športnikov. In zloraba narodnih simbolov, zastave, grba in himne Republike Slovenije, je kazniva.
Maja 2023 je prvi predsednik Milan Kučan podal predlog spomenika osamosvojitve na Trgu Republike v Ljubljani. »Tak spomenik bi svoje mesto upravičeno imel na Trgu republike, na katerem so se odvijala mnoga osamosvojitvena dejanja. Na tem zgodovinsko simbolnem kraju stoji zdaj spomenik, posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki na žalost še zmeraj deli naš narod. Spomenik osamosvojitve bi nosil pomembno izročilo prihajajočim rodovom, da nič v zgodovini ni podarjeno, saj si je svobodo in dostojanstvo treba izboriti vsakokrat znova,« je dejal nekdanji predsednik.
Intarzija Prešernove Zdravljice na kamniti plošči, na od tal dvignjenem piedestalu, skupaj s simbolnim grbom in drogom za zastavo, bi bil primeren motiv za spomenik osamosvojitve na Trgu republike pred parlamentom.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a.
