Erdogan je na novinarski konferenci z Alijevim ocenil, da se je »po koncu zasedbe Gorskega Karabaha odprlo zgodovinsko okno priložnosti za trajen mir med Armenijo in Azerbajdžanom« in da je pomembno, da se to okno znova ne zapre.
Alijev je na pogovore v Turčijo, ki je ena podpornic Azerbajdžana, prišel po sobotnih pogovorih z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom ob robu Münchenske varnostne konference. Sestala sta se po medsebojnem prelaganju odgovornosti za obstreljevanje na armensko-azerbajdžanski meji, v katerem so bili minuli teden po podatkih Erevana ubiti štirje armenski vojaki. Pašinjan je takrat Azerbajdžan obtožil, da pripravlja totalno vojno proti njegovi državi.
Septembra lani so azerbajdžanske sile po več kot 30 letih bojev osvojile celotni Gorski Karabah, gorato pokrajino na zahodu Azerbajdžana, kjer so pred tem živeli večinoma Armenci. Takrat je iz območja odšlo okoli 120.000 Armencev. Mednarodna skupnost separatističnih oblasti, ki so se v Gorskem Karabahu vzpostavile ob razpadu Sovjetske zveze, namreč ni nikoli priznala. V spopadih je umrlo okoli 30.000 ljudi, približno milijon Azerbajdžancev pa je takrat zbežalo iz Armenije in Gorskega Karabaha. Enako usodo je doživelo do pol milijona Armencev iz ostalih delov Azerbajdžana.
