Ko se je Carl Weathers v sedemdesetih prejšnjega stoletja udeležil avdicije za prvi del športne drame Rocky (1976), je, ko sta s Sylvestrom Stallonom prebrala scenaristične vrstice, rekel, da bi se lahko odrezal bolje, če bi delal s pravim igralcem. Weathers je mislil, da je Stallone zgolj scenarist filma. Kot se je izkazalo, so za vlogo boksarskega šampiona Apolla Creeda iskali nekoga prevzetnega, domišljavega in z velikimi mišicami. Tudi slednje je kot bivši profesionalni igralec ameriškega nogometa imel. Boksal je pred tem zgolj rekreativno. A v filmski klasiki Johna G. Avildsena je nato proti Stallonu, ki je igral boksarja iz Philadelphie, ki dobi priložnost za naslov prvaka, boksal tako dobro, da je lahko igral še v treh nadaljevanjih.
V tej ikonični vlogi je bil najprej Rockyjev nasprotnik, nato zaveznik in naposled tudi prijatelj. Skupaj sta plesala v ringu, sprintala po plaži, v četrtem delu mu je pel James Brown, iz franšize pa ga je kot sovjetski boksar Ivan Drago pospremil Dolph Lundgren. Dve leti po tem, ko je zadnjikrat nastopil kot Apollo, je bicepse pomeril še z eno legendo akcijskega filma osemdesetih – Arnoldom Schwarzeneggerjem. Dobesedno. V ZF-akcionerju Predator Johna McTiernana je igral polkovnika Ala Dillona, ki s skupino utrjenih operativcev raziskuje masaker v južnoameriški džungli. Tudi ta film si je skozi leta prislužil renome filmske klasike. V zadnjem prizoru svojega lika je, sodeč po komentarjih na spletu, spravil iz sebe enega najbolj moških krikov filmskih osemdesetih.
Najprej nogometaš, nato igralec
Weathers se je rodil v New Orleansu leta 1948. Kot otrok je igral ameriški nogomet in se ukvarjal z borilnimi veščinami. Tudi peti je znal. V rodnem mestu je pel v šolskih predstavah in bendih. Oboževal je odziv občinstva, zato je začel razmišljati o igralski karieri. Kot mladenič je požiral filme hollywoodskega zvezdnika Sidneyja Poitierja. Po selitvi v Kalifornijo se je vpisal na srednjo politehnično šolo, po zaslugi ameriškega nogometa pa šel nato študirat na javno univerzo v Long Beachu. Prvo profesionalno športno pogodbo je v zgodnjih dvajsetih podpisal z ekipo Oakland Raiders. Po vsega eni sezoni ga je odslovil znameniti trener ameriškega nogometa in športni komentator John Madden, češ da je »preobčutljiv« za ta šport.
Weathers je pripombo vzel podobno kot Michael Jordan – osebno. »Tega nisem pozabil. Kot profesionalni nogometaš je to zadnja stvar, ki jo hočeš slišati. Po drugi strani pa, kako bi lahko brez te občutljivosti postal dober igralec? Po eni strani so bile zato njegove besede kot obsodba, po drugi pa so me opozorile na nekaj, kar je v meni in kar sem potreboval za uspeh v igralski karieri,« je razmišljal o dogodku leta pozneje. Športno kariero je še nekaj let nadaljeval pri kanadski ekipi British Columbia Lions, leta 1974, po zaključku študija dramske igre, pa kopačke in ščitnike obesil na klin. Prvi mali vlogi je dobil že leto pozneje, v blaxploitation filmih Friday Foster in Bucktown. Preden je postal Apollo Creed, je nastopal tudi v različnih televizijskih nadaljevankah (Barnaby Jones, Starsky in Hutch).
Od akcije do komedije
Pretežno v stranskih vlogah je sicer nastopal tudi po na novo odkriti slavi, na primer v vojnem filmu Sila 10 iz Navarona. Manj znano je, da smo ga lahko v bežni vlogi videli celo v Spielbergovi klasiki Bližnja srečanja tretje vrste (1977). Ena bolj znanih osrednjih vlog mu je pripadla v akcijski komediji Action Jackson (1988), ko je igral žilavega detroitskega policista. Kritiki nad filmom niso bili preveč navdušeni, je pa Weathers – zanimivo – zaradi te vloge dobil veliko pošte fenov iz Nemčije. Tri leta pozneje je navduševal v kriminalni seriji Street Justice. Da obvlada tudi manj resne vloge, je nato ob Adamu Sandlerju dokazal v športni komediji Gilmore igra golf (1996). Igral je trenerja golfa brez ene roke, kar je bila referenca na film Predator. Roka je manjkala tudi liku Combat Carl iz animiranke Svet igrač 4, ki mu je Weathers posodil glas. Da se zna pošaliti na svoj račun, je dokazal že pred tem v seriji Odbita rodbina, kjer je igral parodijo samega sebe. Nazadnje je nastopal v vojnozvezdni seriji The Mandalorian, za kar je prejel nominacijo za emmyja. Nekaj epizod te serije je tudi režiral.
Ameriški igralec je med igralsko kariero ostal zvest tudi ljubezni do športa. Kot član ameriškega olimpijskega komiteja je pomagal mladim talentiranim športnikom na njihovi karierni poti. Finančno je podpiral tudi neprofitno organizacijo Big Brothers Big Sisters of America, ki ponuja mentorstvo mladim v Ameriki. Poleg velikega srca je imel tudi čudovite velike brke, ki jih je neprofitni Ameriški inštitut za brke leta 2016 uvrstil v hišo slavnih – uganili ste – brkov. Da je bil tako ali drugače priljubljen, pričajo še številne lepe besede, ki v dneh po njegovi smrti kar dežujejo na družbenih omrežjih. Schwarzenegger je sporočil, da filma Predator brez Weathersa ne bi mogel posneti, podobno Stallone, ki je dejal, da ga je novica o smrti prijatelja hudo prizadela, saj je bil Weathers del njegovega življenja in uspehov. »Carl je bil izjemen človek, ki je imel izjemno življenje. S svojim prispevkom k filmu, televiziji, umetnosti in športu je pustil trajno sled po vsem svetu,« pa je sporočila pokojnikova družina.
