Z začetkom dela v zvezi z zavezništvom za kritična zdravila se bo okrepila proizvodnja kritičnih zdravil v Uniji, prav tako pa se bodo diverzificirale mednarodne dobavne verige. Gre za ključni korak v naših prizadevanjih za odpravo pomanjkanja in zmanjšanje odvisnosti Unije od tretjih držav. Zavezništvo za kritična zdravila, ki temelji na dosedanjem uspehu zavezništev za baterije in surovine, pomeni tudi začetek nove vrste sodelovanja med Komisijo, nacionalnimi vladami, industrijo in civilno družbo. Predstavlja nov industrijski steber evropske zdravstvene unije, ki bo prispeval k zanesljivejši preskrbi z zdravili.

Pacienti in pacientke v EU se namreč vse pogosteje soočajo s pomanjkanjem zdravil. Lansko zimo smo videli, kako so si nekateri starši obupano prizadevali pridobiti zdravila za zdravljenje svojih otrok in se v nekaterih primerih podali na pot, dolgo na stotine kilometrov. Letos ljudje v lekarnah prosijo za antibiotike, ki jih ni dovolj, medtem ko se v Uniji število okužb povečuje. Gre za strukturne težave, povezane s povečanim pomanjkanjem v zadnjih letih, kar je nesprejemljivo.

Poleg resnih posledic za paciente in pacientke, kadar kritična zdravila niso na voljo, je treba obravnavati tudi določena geopolitična vprašanja. Pandemija ter vojne v Evropi in na Bližnjem vzhodu so zelo jasno pokazale, da moramo strukturne pomanjkljivosti v naših dobavnih verigah zdravil obravnavati kot glavno politično prednostno nalogo. Da bi zaščitili zdravje in varnost državljank in državljanov, moramo povečati avtonomijo Evrope pri proizvodnji kritičnih zdravil in preskrbi z njimi.

Zavezništvo za kritična zdravila kot gonilo sprememb

Zavezništvo za kritična zdravila nam bo v pomoč pri pripravi načrta ter spremembi načina proizvodnje in nabave zdravil, da bomo lahko bolje zaščitili paciente in pacientke. Vlade, industrija, zdravstveno osebje in civilna družba si bodo skupaj prizadevali najti rešitve za ta izziv. Med njimi bi lahko bilo povečanje evropskih zmogljivosti za proizvodnjo kritičnih zdravil in sestavin z vzpostavitvijo novih proizvodnih linij ali izgradnjo novih tovarn. Prav tako bi lahko prišlo do sklepanja novih partnerstev v tujini za diverzifikacijo naše preskrbe z bistvenimi sestavinami. V skladu z zelenim in digitalnim prehodom Evrope želimo, da bi zavezništvo tudi spodbudilo inovacije in podprlo posodobitev proizvodnih zmogljivosti Unije.

V prvi fazi vzpostavljanja zavezništva zainteresirane strokovnjake in strokovnjakinje iz držav članic, industrije, zdravstva in civilne družbe vabimo k prijavi na izbirni postopek, ki bo potekal do 16. februarja, za sodelovanje na sestankih zavezništva spomladi leta 2024. Komisija bo medtem začela preučevati pomanjkljivosti v dobavnih verigah za več kritičnih zdravil, nato pa bo zavezništvo pripravilo priporočila glede ukrepov za izboljšanje preskrbe z njimi. Zavezništvo bo tudi podprlo in usmerjalo naložbe, ki bodo potrebne na nacionalni ravni in na ravni EU za uresničitev njegovih ambicioznih ciljev.

Odpravljanje pomanjkanja zdravil v državah članicah pa seveda ne pomeni, da zapiramo vrata svojim mednarodnim partnerjem. Unija si bo s podporo zavezništva hkrati prizadevala tudi za močnejša mednarodna partnerstva za diverzifikacijo dobavnih verig in večjo zanesljivost preskrbe z zdravili po vsem svetu.

Delo zavezništva bo ključnega pomena pri ohranjanju vodilne vloge Unije v svetu in krepitvi konkurenčnosti farmacevtskega sektorja. Zlasti pa bodo ti ukrepi ključni za varovanje zdravja in dobrega počutja Evropejcev in Evropejk. Z vzpostavitvijo zavezništva za kritična zdravila odločno sledimo zastavljeni viziji za evropsko zdravstveno unijo in se osredotočamo na nov vidik njenega delovanja s poudarkom na industriji. 

Stela Kiriakides je evropska komisarka za zdravje in varnost hrane, Frank Vandenbroucke je podpredsednik belgijske vlade ter minister za socialne zadeve in javno zdravje