Gangsterji so televizijsko ekipo prisilili, da se je ulegla na tla, neposredni prenos pa se je nadaljeval. Šele po približno 30 minutah kaosa je prišla policija, ki je aretirala 13 ljudi in jim zaplenila orožje.
V Ekvadorju so razmere vse bolj kaotične, potem ko je predsednik Noboa v ponedeljek razglasil 60-dnevno izredno stanje, ker je iz celice v zaporu v Guayaquilu izginil vodja tolpe Choneros in eden od voditeljev ekvadorske narkomafije Jose Adolfo Macias Villamar, znan tudi kot Fito.
36-letni Noboa je po izvolitvi na predsedniški položaj oktobra obljubil, da se bo v tej južnoameriški državi, ki je postala ključna postojanka trgovine s kokainom za ZDA in Evropo, boril proti razmahu kriminala in nasilja.
V ponedeljek je ponovil obljubo za boj proti mamilarskim kartelom, v torek pa so ekvadorske tolpe vrnile udarec in v obalnem mestu Machala, prestolnici Quito ter v jugozahodni provinci Los Rios ugrabile sedem policistov.
Videoposnetek, ki kroži po družbenih omrežjih, prikazuje enega od ugrabljenih, ki je moral prebrati pismo Noboi. V njem tolpe grozijo z vojno ter policijo, civiliste in vojake razglašajo za »vojni plen«.
Noboa je nato v torek dejal, da je v državi izbruhnil »notranji oboroženi spopad« in napovedal »nevtralizacijo mednarodnega organiziranega kriminala, terorističnih organizacij in vojskujočih se nedržavnih akterjev«.
S tem se je odzval na nedavni val zaporniških uporov, masovnih pobegov in drugih nasilnih dejanj v državi, poroča BBC. V zadnjih dveh dneh je bilo v napadih oboroženih tolp ubitih osem ljudi, še trije so bili ranjeni, v mestu Nobol pa sta bila po navedbah lokalnih oblasti ubita dva policista.
Zaradi naraščajočega vala nasilja v Ekvadorju so oblasti v sosednjem Peruju na obmejna območja že razporedile varnostne sile, da bi preprečile čezmejno širjenje nestabilnosti. V Washingtonu pa so obsodili »drzne napade« v Ekvadorju in sporočili, da tesno sodelujejo s predsednikom Noboo in njegovo vlado.
Ekvador, ki je bil dolgo časa mirno zatočišče med največjima izvoznikoma kokaina Kolumbijo in Perujem, je v zadnjih letih doživel eksplozijo nasilja, saj se sovražne tolpe, povezane z mehiškimi in kolumbijskimi karteli, borijo za nadzor.
Število umorov se je od leta 2018 do leta 2022 povečalo za štirikrat, lansko leto pa je bilo z več kot 7800 umori v državi s približno 17 milijoni prebivalcev doslej najbolj nasilno. Od februarja 2021 je medtem v spopadih med zaporniki umrlo več kot 460 ljudi, mnogi so bili obglavljeni ali živi zažgani.
