Po sobotni tekmi proti Hrvaški v Poreču so imeli slovenski rokometaši in člani strokovnega vodstva reprezentance prosto nedeljo, včeraj so se še zadnjič predstavili domačim medijem in zvečer opravili zadnji trening v Ljubljani, danes dopoldan pa jih čaka potovanje z letalom v Berlin (z vmesnim postankom v Frankfurtu). Selektor Uroš Zorman kljub številnim zdravstvenim težavam z igralskim kadrom na priprave ni poklical nobenega novega rokometaša: na razpolago jih je imel 19, po sinočnjem zadnjem treningu pa je s seznama 18 potnikov za Nemčijo črtal levega zunanjega igralca Nika Henigmana, ki ima že nekaj časa težave s poškodovano ramo.
»Pri izbiri igralcev za prvenstvo na žalost nisem imel veliko dela, saj so sestavo ekipe v precejšnji meri določale poškodbe. Od začetka priprav, od božiča dalje, nismo nikoli trenirali v popolni zasedbi. A zdaj ni časa za stokanje in tarnanje, najpomembneje pa je, da so tisti, ki so ostali, zdravi, veseli, željni uspeha. Vzdušje v ekipi je kljub vsem težavam super,« ocenjuje selektor Uroš Zorman, ki priznava, da ni razmišljal o vpoklicu kakšnega novega igralca, tudi po poškodbi organizatorja igre Roka Ovnička (koleno) ne. »Upam, da bo prvenstvo za nas dolgo, Nemčija pa ni daleč, tako da lahko kadar koli pokličem nekoga s širšega seznama 35 igralcev s pravico nastopa na EP. Mitja Janc? Nisem bil v stiku z njim. Nesmiselno bi bilo tik pred zdajci pripeljati novega igralca, ki ne pozna niti ene naše akcije v igri.«
Dolenec: Smo na pravi poti
Kapetan Jure Dolenec se je sprva diplomatsko izognil odgovoru na vprašanje, kakšni so cilji Slovenije na Euru: »Na sestanku smo se dogovorili, da ne bomo preveč razpredali o ciljih v Nemčiji, ampak da bomo šli od tekme do tekme, da je vsaka naslednja za nas najpomembnejša in da bomo na vsaki skušali zmagati.« A kasneje se je sicer zgovorni Škofjeločan le malce omehčal: »Nemčija je najbolj rokometna država na svetu, zato upam, da bodo dvorane polne in da bo med gledalci tudi veliko slovenskih navijačev, ki nam vedno dajo dodatno energijo in motiv. Bil sem že na velikih tekmovanjih, na katerih smo igrali pred skoraj praznimi tribunami, a to se v Nemčiji ne more zgoditi. Cilji? Vsi si želimo največ, recimo uvrstitve v polfinale in boja za kolajne. A ko vidiš, kdo vse manjka v naši reprezentanci, se zamisliš in vprašaš, ali smo tega še sposobni. Toda če v to ne bi verjeli, sploh ne bi bilo smiselno iti v Nemčijo.«
Čeprav so imeli reprezentanti med pripravami le en prost dan (nedelja), se član francoskega Limogesa ne pritožuje: »Več kot enega prostega dneva si v tako kratkem času priprav pač ne bi mogli privoščiti. Malce smo se spočili in si napolnili baterije, saj smo pred tem imeli veliko treningov in pripravljalnih tekem. Je bilo kar naporno, še posebej za nas, starejše igralce.« Dobro razpoloženi Dolenec je moral odgovoriti tudi na vprašanje, kaj se je spremenilo po EP 2022, na katerem je Slovenija osvojila šele 16. mesto in ki je bilo usodno za takratnega selektorja Ljubomirja Vranješa, zamenjal pa ga je Uroš Zorman: »Če bom hvalil Zormana, bom s tem posredno kritiziral prejšnje selektorja. Če pa ga ne bom hvalil, jih bom pa potem slišal od njega in drugih. Z njegovim prihodom se je veliko stvari spremenilo na bolje: vzdušje je na visoki ravni, igralci smo prava 'klapa', zelo smo povezani tako na igrišču kot izven njega, vse to pa se pozna tudi pri rezultatih. Smo na pravi poti, a to bomo spet morali pokazati in dokazati že čez nekaj dni v Nemčiji.«
Stokal bi, če ne bi mogel igrati
Med tistimi igralci, ki so imeli v zadnjem času težave s poškodbami, je bil tudi Aleks Vlah, ki mu je občasno nagajalo koleno. Decembra zaradi tega kar dva tedna ni treniral, po novem letu pa je na pripravah oddelal vse treninge. »Če igram, potem ne smem stokati, tudi če me koleno boli. Stokal bi, če sploh ne bi mogel igrati. Poškodba Ovnička proti Črni gori v Poreču nas je presekala, kar se je poznalo tudi naslednji dan proti Hrvaški. Takšnih stvari ne moreš kar odmisliti, saj ti pridejo v podzavest. Name je še toliko bolj vplivala, ker sem v prejšnjih tednih tudi sam imel veliko preglavic s kolenom,« priznava Aleks Vlah, član danskega Aalborga.
Koprčan se raje izogiba konkretnim napovedim o možnostih Slovenije v Nemčiji. »Čaka nas naporno tekmovanje, poleg tega pa upam, da bo za nas tudi dolgo. To bi pomenilo, da bi se iz Nemčije vrnili z dobrim dosežkom. Osnovni cilj je seveda napredovanje iz skupine v drugi del prvenstva, potem pa je vse odprto in možno. V reprezentanci je super vzdušje, vsi pa komaj čakamo, da se tekmovanje začne in da se na njem predstavimo v najboljši možni luči. Ker je Nemčija blizu, upam tudi na čim večjo podporo slovenskih navijačev in navijačic. Igrati pred polnimi tribunami je vedno vrhunski užitek,« se zaveda Vlah.
