V zadnjo sezono, ki jo bodo izvedli pred prenovo stavbe, bodo v SNG Drama Ljubljana vstopili s postavitvijo emblematične pesniške drame Dominika Smoleta Antigona v priredbi in režiji Janeza Pipana; slavnostna premiera bo jutri ob 20. uri na velikem odru. »Pri oblikovanju sezone sem se oprla na temeljno poslanstvo naše gledališke hiše, ki predvideva uprizarjanje klasičnih slovenskih dramskih besedil, kar Antigona zagotovo je,« pojasnjuje ravnateljica ljubljanske Drame Vesna Jurca Tadel. Dodaja še, da je bila ena najpomembnejših slovenskih dram, krstno je bila uprizorjena leta 1960 na Odru 57 v režiji Francija Križaja, pri njih nazadnje postavljena v režiji Mete Hočevar leta 1987, že ob svojem nastanku pa je obveljala za prelomno, saj se je Smole skozi bistvena etična vprašanja, prisotna že v antiki, ozrl predvsem na slovenski povojni čas.
Znana (ter pomenljiva) posebnost Smoletove Antigone je, da se naslovna junakinja v drami nikdar ne pojavi, temveč se avtor osredotoči na Kreontovo zgodbo in skozi dvoumne, trpke ter mestoma celo komične verze neusmiljeno razgalja in tudi karikira kondicijo njegovega režima. »Smole si je za izhodišče vzel eno najbolj tragičnih antičnih družin, ki jo je postavil v svoj takratni zgodovinski ter duhovni okvir,« pripominja Janez Pipan. Drama je napisana v verzih, z abstraktnim filozofskim jezikom. »V času, ko je nastajala, stvari pač niso mogle bile povedane naravnost in nedvoumno.«
Aktualnost, ki kriči
Kot poudarja Pipan, ta »največja slovenska drama po Cankarju« vse do zdajšnjih časov ni izgubila svoje poetične moči in miselne veljave. »Ko preverjamo moč njenih odrskih podob in potencialov, lahko ugotovimo, da nam aktualnosti v njej ne bo treba dolgo iskati, saj ta kar kriči iz Smoletovih dvoumnih verzov – vanje se je preroško zapisala prihodnost, ki jo živimo prav zdaj,« meni Pipan. »Tudi danes je svet, ki je v vseh svojih razsežnostih samo še Kreontov svet, poln trupel, ki čakajo milost groba in terjajo mnoga pojasnila. V enaindvajsetem stoletju je to še vedno veliki tekst, slika tragedije sveta, ki se ga polašča in ga drži v pesti zločinska samovolja.«
O priredbi besedila je razložil, da ni drami ničesar odvzel in ničesar dodal, razen lastnega branja in avtorske interpretacije. »Uprizarjamo torej integralno Smoletovo besedilo, ki pa sem ga organiziral nekoliko drugače, ga na primer uredil po prizorih, tridelno strukturo izvirnika pa na novo razmestil v dva dela, toda ohranil zgradbo triptiha. Vse to že samo po sebi odkriva in proizvaja nove pomene ter dramo v njenih bistvenih razsežnostih aktualizira. Nekaj malega je bilo tudi jezikovnih posegov, ob tem sem dodal nekaj nemih prizorov, ki pojasnjujejo in ostrijo kontekst, ter veliko glasbe – hkrati pa dosledno upoštevamo Smoletov verz in ritem, njegovo pesniško govorico v celoti, z vsemi mrežami pomenov in skritimi metaforami, predvsem pa filozofski humor, ki je res izjemno bogastvo njegove pisave.«
Ženska s kozo
Zanimivost predstave bo zbor: tega bo poosebljala Milena Zupančič, spremljala pa jo bo koza Bina, ki je, kot poudarjajo v gledališču, v predstavo vključena na odgovoren in spoštljiv način. »Zbor je ključna oseba za razumevanje te uprizoritve. Poudarjam, da gre za osebo, kajti predstavlja ga točno določena igralka – Milena Zupančič pomeni ključ za razrešitev šifriranega sporočila, določa fokus, pogled,« pravi Pipan. »Zbor je vedno most med dramo in gledalci, vendar tokrat ne zastopa samo stališča gledalcev oziroma skupnosti, še manj jim pojasnjuje dogajanje. Namesto tega je nosilec čustev in tiste modrosti, ki omogoča vživetje in identifikacijo; oboje vztrajno vračam v gledališče.«
Scenografijo je zasnoval Marko Japelj, kostumografijo Leo Kulaš, skladatelj in izvajalec glasbe pa je Milko Lazar, ki je pripomnil, da ima ta različne funkcije: »Ponekod oblikuje vzdušje, spet drugje le spremlja dogajanje, včasih pa tudi zamenja kakšen rekvizit na odru.« Poleg Milene Zupančič bodo v predstavi nastopili še Nina Ivanišin (Ismena), Jurij Zrnec (Kreont), Timon Šturbej (Hajmon), Jure Henigman (Tejrezias), Nejc Cijan Garlatti, Boris Mihalj in drugi.
