Ministrstvo je še sporočilo, da gre za protiteroristično operacijo lokalnega značaja za vzpostavitev ustavnega reda v Gorskem Karabahu. Z njo naj bi dosegli umik armenske vojske iz regije, kot določa sporazum o prekinitvi ognja v Gorskem Karabahu iz leta 2020.
Popoln umik armenskih sil iz Gorskega Karabaha in razpustitev separatističnega režima v regiji je po navedbah ministrstva edini način za dosego miru in stabilnosti v regiji.
Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da obstreljujejo le vojaške cilje. Kot so dodali, v okviru operacije uporabljajo zelo natančno orožje na frontni črti in v notranjosti.
Sporočili so še, da armenski separatisti v Gorskem Karabahu sistematično obstreljujejo azerbajdžanske položaje ter nenehno podstavljajo mine na azerbajdžanskem ozemlju. Armeniji pa so očitali kopičenje vojske.
Po navedbah obrabnega ministrstva v Bakuju je Azerbajdžan po začetku operacije vzpostavil humanitarne koridorje za evakuacijo prebivalstva z ogroženega območja.
Azerbajdžan je tudi poudaril, da je večkrat opozoril na kršitve prekinitve ognja, ki je ob posredovanju Rusije leta 2020 končala vojno med sosedama, in jih označil za resen vir ogrožanja miru in stabilnosti v regiji.
Sedanje vodstvo Gorskega Karabaha je obtožbe Bakuja zavrnilo. Obrambne sile so spoštovale prekinitev ognja, je v sporočilu za javnost zapisalo tamkajšnje obrambno ministrstvo. Obtožbe o kršitvi premirja pa so označili za lažne.
Armenija sicer zanika, da bi imela v Gorskem Karabahu svojo vojsko, kar je obrambno ministrstvo v Erevanu poudarilo tudi danes.
Armenija Azerbajdžanu očita načrte etničnega čiščenja
Armenija je Azerbajdžanu danes tudi očitala, da skuša v Gorskem Karabahu izvesti etnično čiščenje. »19. septembra je Azerbajdžan sprožil še eno obsežno agresijo proti prebivalcem Gorskega Karabaha, da bi dokončal svojo politiko etničnega čiščenja,« je sporočilo armensko zunanje ministrstvo.
Za zaustavitev azerbajdžanske operacije so po navedbah Erevana odgovorne ruske mirovne sile v Gorskem Karabahu. Armensko zunanje ministrstvo se je ob tem sklicevalo na sporazum o prekinitvi ognja iz leta 2020.
Armenija je ob tem Varnostni svet ZN in Rusijo pozvala k ukrepanju za prekinitev azerbajdžanske operacije. Amrmenski premier Nikol Pašinjan pa je zaradi zaostrovanja razmer sklical izredno sejo sveta za nacionalno varnost.
Rusija je danes pozvala Azerbajdžan in Armenijo, naj končata prelivanje krvi in nadaljujeta mirovne pogovore. Kot je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, so vsi koraki za mirno rešitev konflikta opredeljeni v sporazumih, ki sta jih strani ob posredovanju Moskve sklenili med letoma 2020 in 2022.
Zavrnila je tudi navedbe v medijih, da je bila Rusija o azerbajdžanski operaciji obveščena precej pred njenim začetkom. Poudarila je, da je bil ruski kontingent informacije o tem dobil nekaj minut pred začetkom operacije, poroča AFP.
Azerbajdžan je operacijo v Gorskem Karabahu začel po več mesecih napetosti z Armenijo. Državi sta že več desetletij v sporu zaradi Gorskega Karabaha, v 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli v vojno. Regija, kjer živijo večinoma Armenci, je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana.
EU poziva Azerbajdžan h končanju vojaške operacije v Gorskem Karabahu
Evropska unija je danes pozvala Azerbajdžan, naj nemudoma konča vojaško operacijo v Gorskem Karabahu, ki jo je začel danes. K temu sta ločeno pozvala predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Kot je zapisal Michel na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, iz Gorskega Karabaha danes prihajajo strašne novice. »Azerbajdžanska vojaška operacija se mora nemudoma končati, da se omogoči pristen dialog med Bakujem in Armenci v tej regiji,« je poudaril.
K takojšnji ustavitvi sovražnosti v Gorskem Karabahu je pozval tudi Borrell, ki je poudaril, da EU obsoja zaostrovanje v regiji.
Kot je še zapisal v sporočilu za javnost, je treba nasilje ustaviti, da se zagotovi ugodno okolje za mir in pogovore o normalizaciji odnosov. »Vse strani se morajo resnično zavezati, da si bodo prizadevale za to, da bodo pogajanja obrodila rezultate,« je še poudaril Borrell. Dodal je, da EU ostaja še naprej zavezana spodbujanju dialoga.
Azerbajdžan je danes začel vojaško operacijo za zavzetje regije Gorski Karabah na južnem Kavkazu. Nekaj ur prej je Baku sporočil, da je v eksplozijah min na območju umrlo šest Azerbajdžancev, in za to obtožil armenske separatiste. Cilj operacije naj bi bil umik armenske vojske iz regije, kot določa sporazum o prekinitvi ognja v Gorskem Karabahu iz leta 2020.
V operaciji že ubiti in ranjeni civilisti
V azerbajdžanski operaciji v Gorskem Karabahu na jugu Kavkaza sta bila ubita dva civilista, 23 pa jih je bilo ranjenih, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočile separatistične oblasti te regije, kjer živijo večinoma Armenci, a je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana.
»Število ranjenih civilistov se je povzpelo na 23, zabeležili smo tudi dve smrtni žrtvi med civilisti,« je na družbenih medijih sporočil predstavnik oblasti v Gorskem Karabahu, pristojen za človekove pravice.
Azerbajdžan je sicer sporočil, da je po začetku operacije vzpostavil humanitarne koridorje za evakuacijo prebivalstva z ogroženega območja.
Azerbajdžan je vojaško operacijo za zavzetje Gorskega Karabaha začel danes po več mesecih napetosti z Armenijo. Cilj operacije naj bi bil umik armenske vojske iz regije, kot določa sporazum o prekinitvi ognja v Gorskem Karabahu iz leta 2020.
Armenija sicer zanika, da bi imela v Gorskem Karabahu svojo vojsko, kar je obrambno ministrstvo v Erevanu poudarilo tudi danes. Armenija je Azerbajdžanu danes tudi očitala, da skuša v Gorskem Karabahu izvesti etnično čiščenje.
Državi sta že več desetletij v sporu zaradi Gorskega Karabaha, v 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v vojno. Regija, kjer živijo večinoma Armenci, je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana.
