Mala telovadnica Osnove šole Karla Destovnika - Kajuha v Štepanjskem naselju je v poznih popoldanskih urah kipela od pozitivne energije. Del v kimono oblečenih športnikov različne starosti je za ogrevanje metalo na koš, drugi so se med raztezanjem sproščeno pogovarjali o temah, ki jih povezujejo. Kljub temu da filozofija juda uči, da so na tatamiju vsi enaki, ne glede na razlike v letih, izobrazbi in veri, pa ne gre spregledati dejstva, da se v skupini, ki judo trenira pod okriljem Judo kluba Golovec, skrivajo različne življenjske zgodbe.
Do juda prek programa za opolnomočenje žensk
Ana Sajko in Eva Cocej sta do treninga juda prišli prek Erasmusovega programa. »Obe imava težko preteklost, in ko danes pogledava na obdobje pred dvema letoma, lahko rečeva, da je judo našel naju. Treningom sva se priključili v sklopu programa za opolnomočenje žensk v okviru projekta Erasmus+ WONDER M. ARTS – Women doing karate and judo are empowered from martial arts, ki se sicer letos zaključuje, ampak bova ostali in nadaljevali,« je povedala Sajkova in dodala, da gre pri njiju dejansko za pot, ki se še ni končala. »S treningi sem pridobila samozavest, člani kluba pa so postali moja družina tudi zunaj treningov. Našla sem novo sebe, se naučila ceniti samo sebe. In še najboljšo prijateljico sem spoznala,« nam je zaupala in se pri tem nasmehnila Cocejevi, materi šestih otrok, ki je pred leti zbežala iz nasilne partnerske zveze. »Za mano je težka preteklost in pri treningih juda sem šele spoznala, koliko jeze nosim v sebi. S pomočjo trenerske ekipe in ljudi na treningu sem začela spreminjati sebe. Dobila sem moč, energijo in podporo. In kot je rekla Ana, za naju je klub druga družina. V letu dni smo se povezali, pomagamo si in se spoštujemo,« je povedala Eva Cocej, ki je ponosna, da je danes lahko zgled tudi svojim otrokom. »Obe najini deklici že obiskujete treninge juda, letos so se pridružili tudi starejši otroci,« sta povedali sogovornici, ki sta v okviru programa maja letos obiskali Italijo, čez dva tedna bosta program predstavili v Romuniji, prihodnje leto tudi na Japonskem.
Leta pri učenju juda niso pomembna
Med vadečimi smo ogovorili tudi 73-letnega Edvarda, ki se resno pripravlja za mojstrski izpit oziroma črni pas. »Po upokojitvi sem se odločil reaktivirati, saj se mi je zdelo pomembno, da se ne zapustim. Delno me je k temu nagovoril tudi sin,« je povedal vitalni sogovornik, ki judo redno trenira že trinajst let. »Sam program, ki ga izvajajo vrhunski trenerji, je zasnovan tako, da se ga lahko udeležujejo vse starostne skupine. Vaje, ki jih delamo, so prilagojene tako, da jih lahko izvajamo tudi starejši. V vseh teh letih nisem imel nobene poškodbe na blazini,« je povedal Edvard in pozval starejše, da se mu pridružijo. »Strah pred poškodbami je odveč. Vsak dela po svojih zmožnostih. Trener niti ne zahteva določenih vaj od ljudi, sploh če oceni, da jih ne zmorejo.«
Da to drži, je potrdil tudi trener Ervin Fazlić, ki je dejal, da se vadeči zanašajo na lastni občutek. »Eni se izrazijo tekmovalno, borbeno, drugi pridejo zaradi rekreacije, raztegovanja. Vsak najde svojo pot,« je pojasnil Fazlić in dodal, da pridejo starostniki, ki se sprva nočejo usesti na blazino, saj se bojijo, da ne bodo nikoli več vstali. »Ampak to so samo začetki, kot so tudi odklon do kontakta. Veliko ljudi namreč ne dovoli, da bi kdo vstopil v njihov osebni prostor, da bi se ga kdo dotaknil. Vse to spoštujemo,« je še dodal. Korak po koraku se vadeči nato spoznavajo s športom, z vajami in postanejo del družine, ki prisega na zdrav življenjski slog. »Starostniki zelo hitro odkrijejo, da so sposobni veliko več, kot si upajo priznati. Kmalu premagajo strah, ki jih drži nazaj,« je še povedal Fazlić in dodal, da je morda lažje, ko gre za heterogene skupine. »Prihodnje leto bomo začeli triletni evropski projekt medgeneracijskega vključevanja v judo. Imamo dobro podlago zanj, saj smo v zadnjih letih vzpostavili odličen poligon,« pa je povedala Nuša Lampe, direktorica Judo kluba Golovec, ki je pred dnevi gostil mednarodni konzorcij v okviru Erasmusovega raziskovalnega projekta za starostnike z naslovom EDJCO – Educating judo coaches for older practitioners. »V Judo klubu Golovec se zavedamo pomembnosti neprestanega izobraževanja in pridobivanja znanja, zato vlagamo ogromno energije v to področje. Hkrati smo izjemno ponosni, da sta naše delo in znanje prepoznana na svetovni ravni, kar predstavlja velik dosežek za klub kot osnovno enoto v športni strukturi,« je povedala Lampetova in poudarila, da imajo že ogromno izkušenj z medgeneracijskih povezovanjem.
