V zadnjih letih je spolno nasilje postalo ena od najbolj perečih družbenih problematik, ki zahteva takojšnje ukrepanje in osveščanje. Nedavno objavljen članek Tine Jereb, ki je prva pisala o ovadbi ravnatelja, ki naj bi spolno napadel mladoletno deklico, je sprožil široko razpravo. Odziv javnosti ni ostal neopažen.

Ministrstvo za notranje zadeve je zato napovedalo izvajanje nadzora nad delom policije - cilj tega nadzora pa je preveriti in oceniti, ali so policijski organi izvajali svoje naloge v skladu z zakonodajo ter uporabljali svoja pooblastila v skladu s strokovnimi standardi v predkazenskem postopku. Poseben poudarek bo namenjen ugotavljanju, ali je bila zagotovljena strokovna, hitra in skrbna obravnava kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kot jih opredeljuje 19. poglavje Kazenskega zakonika.

Nadzor bo posebno pozornost namenil tudi obveščanju in sodelovanju policije s pristojnimi institucijami. Pomembno je, da se zagotovi učinkovit pretok informacij med vsemi relevantnimi organi, da se omogoči celovita obravnava primerov ter prepreči kakršnakoli zamuda ali zatajitev pri ukrepanju.

Ena ključnih točk nadzora bo tudi dosledna izvedba vseh zakonitih ukrepov za zaščito žrtev kaznivih dejanj. To vključuje pravočasno nudenje pomoči žrtvam, zbiranje relevantnih dokazov, izvedbo učinkovitih preiskav ter zagotovitev, da so storilci ustrezno kaznovani v skladu z zakonodajo.

V luči teh zaskrbljujočih dogodkov je ključnega pomena, da državni organi delujejo odločno in transparentno. Le tako se lahko vzpostavi zaupanje v pravosodni sistem ter se žrtvam omogoči, da se počutijo varne in zaščitene. Zavedanje o resnosti problematike kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost zahteva enoten in odločen odziv vseh relevantnih institucij, s ciljem preprečevanja tovrstnih kršitev in zagotavljanja pravičnosti za vse žrtve.

»Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost predstavljajo hudo kršitev temeljnih človekovih pravic, med drugim pravice do življenja, varnosti in dostojanstva, zaščite pred telesnimi ter duševnimi poškodbami in pravice do enakosti v družini. Policija mora biti pri preiskovanju teh deliktov še posebej skrbna, ko so žrtve mladoletne osebe ali pripadniki drugih ranljivih skupin. Enako velja, ko so storilci teh dejanj osebe, ki jim je mladoletna oseba zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Od policije se pričakuje hitra in učinkovita preiskava, ki v največji meri upošteva osebno integriteto žrtve, pri tem se je treba v največji meri izogibati sekundarni viktimizaciji. Izredni nadzor bo opravil Direktorat za policijo in druge varnostne naloge ministrstva,« so še dodali v izjavi za javnost na Ministrstvu za notranje zadeve.