Ni pa očitno v postopek vključena istočasna »nadgradnja« za širitev tirnih ureditev ter rušitve in novega nadvoza nad Dunajsko cesto, nadalje pa tudi v prostoru v okviru Potniškega centra Ljubljana (vse do Zaloga?). Širitev tirnih ureditev (za dva dodatna pasova tirov!) bo imela bistvene vplive na okolje zaradi močno povečanih kapacitet obstoječe železniške infrastrukture, obstoječi zazidalni načrt za PCL pa tirnih naprav ne obravnava – jih vsebinsko ne vključuje kot razvojni del projekta, jih zajema kot »obstoječe stanje« (leta 2006 in nadalje). Investitor so Slovenske železnice oziroma RS, pristojno ministrstvo (za okolje, podnebje in energijo) – kar brez postopka za »gradbeno dovoljenje« ali celo za »integralno gradbeno dovoljenje«?
Torej stavbe v okolici naj bi se obravnavale v za javnost odprtem postopku, povečava kapacitete železnice za več kot dvakrat, z bistveno obsežnejšimi vplivi na okolje, pa ne?
V članku dne 6. 10. 2022 prof. Koželj, podžupan MOL, navaja, da se izvaja »projektiranje nadgradnje železniške infrastrukture na območju železniške postaje Ljubljana po zazidalnem načrtu za območje potniškega centra Ljubljana iz 2009, dopolnjenim leta 2011. Prostorski akt obravnava območje znotraj Vilharjeve, Šmartinske, Masarykove in Dunajske ceste, zaradi navezave na obstoječo železniško progo pa segajo ureditve tudi na območje nadvozov Dunajske ceste in Šmartinske ceste.«
Vsebina zazidalnega načrta za območje potniškega centra Ljubljana (ZN za PCL) ne obravnava tirnega prometa, obravnava samo okoliške ureditve, torej ne more biti »podlaga za projektiranje nadgradnje železniške infrastrukture«. V enem od javno objavljenih prispevkov sem naslovila poziv odgovornim, da izpostavijo določila ZN za PCL, ki naj bi bila podlaga za projektiranje železniške infrastrukture na območju. Do danes še nismo bili deležni nobenega pojasnila.
Iz javnih evidenc je razvidno naslednje: »Prva faza je nadgradnja železniške postaje Ljubljana z gradnjo železniških nadvozov čez Dunajsko in Šmartinsko cesto, vsa tirna infrastruktura med obema nadvozoma ter gradnja nadvoza čez Potrčevo cesto. Druga faza obsega nadgradnjo železniških postaj Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste, Polje in Zalog, odsekov med postajami ter gradnjo dveh novih železniških nadvozov čez Dunajsko in Šmartinsko cesto.«
Prosimo, da se problemu posveti vsa potrebna strokovna in javna pozornost, ter da dobimo informacije, ki jih javnost potrebuje, ter so obvezne tudi po zakonu in Aarhuški konvenciji. Navedeno pa vsekakor vključuje zahtevo po obravnavi vsega v »integralnem postopku za gradbeno dovoljenje«. Za javnost je pomembna obveza upoštevanja direktive 2011/92/EU, 11. člen, za katerega ima država pri EU odprt postopek ugotavljanja kršitev.
Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana
