V večernih urah je močno narasla reka Cerknica, ki trenutno upada in se bo v prihodnjih urah vrnila v strugo. Močneje so narasle tudi reke v severnem, vzhodnem in deloma osrednjem delu Slovenije, tu prevladuje velika vodnatost. Drugod je vodnatost rek srednja, v južnem delu države pa mala, opozarja Agencija RS za okolje (Arso).
Po poročanju centra za obveščanje so v občini Cerkno obilne padavine v popoldanskih urah povzročile poplavljanje pritličnih prostorov pošte v Cerknem, enega stanovanjskega objekta in enega stanovanjskega objekta v kraju Gorenji Novaki. Posredujejo prostovoljni gasilci Cerkno in Novaki. V Bukovem so gasilci sanirali poškodovano ostrešje stanovanjskega objekta.
Trenutno je zaradi naraslih vodotokov poplavljeno večje območje Cerkna. Aktivirana je celotna Gasilska zveza Cerkno. V Cerknem so prožene sirene za splošno nevarnost. Prizadeti so tudi kraji Zakriž, Gorenji Novaki, Poče in Dolenji Novaki, so še sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.
Nekoliko še naraščajo reke na Koroškem, Idrijca, Sora ter reke v porečjih Dravinje in Savinje. Omenjene reke v spodnjem toku bodo ponoči še nekoliko narasle. Druge reke upadajo, le v južnem delu države je vodnatost ustaljena.
V petek in v prihodnjih dneh bodo reke večinoma upadale.
Večerna temperatura večine rek je bila med 9 in 22 stopinj Celzija. Bohinjsko jezero je imelo 19, Blejsko 24, morje ob slovenski obali pa 26 stopinj Celzija.
Najhuje je bilo v Pomurju
Predvsem nad severno polovico države so se v jutranjih in dopoldanskih urah razbesnela silovita neurja. Po dosedanjih podatkih centra za obveščanje je najhuje v Pomurju, o zalitih objektih, veliko podrtih drevesih in izpadih elektrike pa poročajo še z Gorenjske, Koroške, Štajerske in Primorske. O vetrolomu zaradi močnega vetra med drugim poročajo iz Maribora, Kungote, Apač, Radencev, Murske Sobote, Dravograda, Slovenj Gradca, Velenja, Celja in Bovca, je poročal Radio Slovenija.
Močan veter je podrl večje število dreves, od teh je nekaj padlo preko osebnih vozil, objektov, elektrodistribucijskih vodov, zaradi česar je nastal en požar in je bilo nekaj prekinitev dobave električne energije. Odkrilo in poškodovalo je več ostrešij objektov in zalilo več kleti. Nekatere objekte je poškodovala tudi toča.
Center za obveščanje je zaznal skupno 362 dogodkov, največ na območju regijskih centrov Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj in Slovenj Gradec. Na terenu je aktiviranih 157 gasilskih enot, od tega pet poklicnih.
Neurje z orkanskim vetrom prizadelo celotno Koroško
Območje Koroške je v celoti zajelo neurje. Veliko dreves se je podrlo na ceste, električne vode, tudi na objekte in avtomobile, posledično pa so zaprte nekatere lokalne in državne ceste. Na več območjih je bila prekinjena tudi dobava električne energije. Orkanski veter je prav tako podrl drevja na območju industrijske cone, odkrilo pa je tudi streho. Orkanski veter je veliko škode povzročil tudi v drugih delih občine, trenutno je zaprta tudi cesta na Sv. Primož. Pristojne službe že več ur odstranjujejo posledice. Aktivirani so gasilci, delavci podjetja Voc Celje in komunalnih služb, elektro podjetja in druge službe ter prostovoljci, v občini Muta so aktivirali tudi štab civilne zaščite.
Po dosedanjih podatkih slovenjgraškega regijskega centra za obveščanje v ujmi ni bil kdo poškodovan. Veter je med drugim odkril streho gospodarskega objekta na Muti in cerkev sv. Petra na Kronski gori.
Na Gorenjskem poškodovani dve osebi, evakuirani so tudi otroci
Neurje je ponoči prizadelo tudi večji del Gorenjske, kjer je veter odkrival strehe in podiral drevesa. Na območju Bohinja je drevo padlo tudi na vozilo družine, ki je na črno kampirala v gozdu, pri čemer sta bili dve osebi poškodovani. Poškodovana sta bila moški, ki je bil v šotoru, in ženska, ki je bila v avtomobilu. Trije otroci, ki so bili v avtomobilu, niso bili poškodovani. Na kraju jim je pomoč nudilo zdravstveno osebje in moškega ter žensko prepeljalo v Splošno bolnišnico Jesenice. Policisti pa zbirajo obvestila in vodijo postopek.
Poveljnik gasilskega poveljstva Bohinj Silvo Režek je pojasnil, da je zaradi podrtega drevja na cesti skozi sotesko trajalo kar nekaj časa, da so se prebili do omenjene družine. Posredovali so tako bohinjski kot blejski gasilci. »Do kraja nesreče smo se skušali prebijati z obeh strani, saj je bilo treba požagati ogromno drevja,« je dejal.
Že od sredine noči je na območju Bohinja na delu več kot 80 gasilcev. »Ogromno dela je bilo na cestah, saj so bile nekatere vasi odrezane in ključno je bilo, da smo čim prej vzpostavili prevoznost,« je še sporočil Režek. Dodal je, da bo po vsej verjetnosti v prihodnjih urah nujna sanacija končana.
Na Bovškem je bil zaradi orkanskega vetra in podrtih dreves oviran promet na mejnem prehodu Predel. Neurje je močno prestrašilo tudi otroke iz Griž, ki so v Čezsoči na planinskem taboru. Veter jim je podrl šotore, zato so noč preživeli v bovškem gasilskem domu. Na srečo nihče ni bil poškodovan. Odpravljanje posledic neurja tudi na tem območju še poteka.
Zbiranje informacij o vseh posledicah neurja po občinah še poteka, saj se prave razsežnosti nočnega neurja šele v celoti kažejo. Kot kaže, je bil med huje prizadetimi območji na Gorenjskem Bohinj. Bohinjski župan Jože Sodja je za STA pojasnil, da je bilo najhuje v vasi Kamnje, kjer je odkrivalo strehe na objektih in podiralo tudi kozolce, medtem ko so podrta drevesa po celem Bohinju.
Na Štajerskem odpravljajo posledice ujme, brez elektrike še več tisoč odjemalcev
Posledice neurja z močnim vetrom odpravljajo tudi na Štajerskem. Neurje z močnim vetrom je namreč podiralo in ruvalo drevesa, veter pa je prav tako odkrival strehe gospodarskih in stanovanjskih objektov. Na mariborski izpostavi uprave za zaščito in reševanje so doslej zabeležili 260 intervencij v 17 občinah, na terenu je 48 enot, je za STA povedala vodja izpostave Ivanka Grilanc. Mariborski park je trenutno neprehoden, na območju Elektra Maribor je brez elektrike še 32.000 odjemalcev.
V Mestni občini Maribor je v nočnem neurju veter dosegal hitrosti prek 120 kilometrov na uro in povzročil silovit vetrolom, je ob ogledu posledic ujme v mestnem parku povedal podžupan Samo Peter Medved. Odkrilo je tudi streho ginekološke klinike. Doslej so našteli 98 intervencij pristojnih služb, eden od gasilcev je bil lažje poškodovan. Kar nekaj škode je po njegovih besedah tudi na tržnici, kjer je razmetalo stojnice, precej nevšečnosti imajo tudi na kopališču Mariborski otok, zaradi težav z elektriko pa nekaj časa niso delovale niti Marpromove polnilnice za električne avtobuse in Pohorska vzpenjača. V mestnem parku za zdaj ocenjujejo, da je nastalo za okoli 20.000 evrov škode. Med drugim bo potrebno odstraniti 14 dreves, ostalo škodo pa še popisujejo in bo znana v naslednjih dneh, je še dodal Medved.
»Ob tem občane prosimo, da danes omejijo svoje aktivnosti v mestnem parku in se izogibajo drevesom, preden poskrbimo za sanacijo. Prav tako jih pozivamo, da bolj kot fotografiranju posledic neurja ali celo med samim neurjem, raje sami pomagajo pri odstranjevanju posledic, saj vemo, da je čas dopustov, s tem pa je omejeno tudi število razpoložljivih ljudi,« je dejal podžupan.
Vodja mariborske civine zaščite Primož Osojnik je pojasnil, da so pri omenjenih 98 intervencijah morali v 26 primerih sanirati odkrite strehe, med drugim tudi na ginekološki kliniki UKC Maribor, ostalo pa so predvsem padci dreves na različne vrste infrastrukturo. Po njegovih informacijah je bil pri posredovanjih eden od gasilcev lažje poškodovan.
Toča in silovit veter povzročil težave tudi v Pomurju
Zgodaj zjutraj sta del Pomurja zajela toča in močan veter, ki odkrival strehe in podiral drevesa. Ta so med drugim padla na cesto v Podgradu in Gornji Radgoni, pa tudi na objekte. Veter je odkrival strehe hiš, v Turnišču in na Cankovi tudi osnovni šoli, poplavljenih je bilo več cest, ponekod je za nekaj časa zmanjkalo elektrike. Ponekod so uničena tudi igrala in ograje.
Gasilski regijski poveljnik Dušan Utroša je davi novinarjem povedal, da gasilci posredujejo na 250 intervencijah. V občinah Gornja Radgona in Murska Sobota delujeta tudi občinska štaba civilne zaščite.
»V štabu na osnovi medsosedske pomoči med občinami gasilske enote premikamo iz tistih občin, ki niso del bile deležne posledic neurja, da pomagajo v ogroženih občinah. V pripravljenosti je celotna pomurska gasilska regija, pomoč bodo dobili vsi. Morajo pa ljudje razumeti, da smo omejeni z resursi, a bo vsak deležen pomoči,« je še dejal gasilski poveljnik Utroša.
Na širšem Celjskem in v Šaleški dolini precejšnja škoda
Neurje z nalivi in sunki vetra je proti jutru precej škode povzročilo tudi na širšem Celjskem in v Šaleški dolini. Ob 9. uri je bilo brez električne energije nekaj več kot 4150 odjemalcev na območju Elektra Celje, od tega približno polovica na območju distribucijske enote Celje, na območju velenjske enote pa nekaj manj kot 300.
Zgodaj zjutraj je na območju občine Velenje močnejše neurje z nalivi in sunki vetra povzročilo večjo materialno škodo na komunalni in prometni infrastrukturi, saj se je podrlo veliko dreves, določene ceste pa so neprevozne, poroča center za obveščanje. Meteorna voda je zalila kleti stanovanjskih objektov, veter pa je odkril nekaj stanovanjskih hiš in kmetijskih objektov.
Podobno je bilo po podatkih centra za obveščanje tudi na območju občin Celje, Vojnik, Žalec, Braslovče, Dobrna, Podčetrtek, Polzela, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki in Šoštanj, kjer so povsod posredovali gasilci, na delu pa so tudi druge službe.
Hudo neurje pustošilo tudi v Avstriji in na severu Italije
Hudo neurje je minulo noč pustošilo tudi v Avstriji, med drugim na Gradiščanskem, Solnograškem, v Salzburgu in na Koroškem, kjer je brez elektrike ostalo več kot 10.000 gospodinjstev. V Italiji sta bili prizadeti predvsem Furlanija - Julijska krajina in Južna Tirolska. Tudi tam je veter podiral drevesa in drogove električne napeljave. V kraju Torviscosa blizu Vidma so iz stavbe, ki jo je poškodoval močan veter, evakuirali približno 40 ljudi. V FJK je veter dosegal hitrost do 130 kilometrov na uro. Na Južnem Tirolskem so zaradi zemeljskega plazu zaprli prelaz Reschen.
Na avstrijskem Koroškem je ponoči več stokrat posredovalo več kot 1400 gasilcev. Neurje je lomilo in ruvalo drevesa, ta pa so padala na ceste, hiše, vozila in električno napeljavo. Veter je odkrival strehe, prihajalo je tudi do poplav. Brez elektrike je ostalo približno 12.000 odjemalcev, zjutraj je bilo brez oskrbe z njo še vedno 7000 gospodinjstev. Najhuje je bilo v osrednjem delu zvezne dežele, kjer se trudijo obnoviti dobavo elektrike in sprostiti neprevozne ceste.
O več deset gasilskih posredovanjih zlasti zaradi podrtih dreves in poplavljenih kleti poročajo tudi iz Gradiščanske in Štajerske, kjer je bilo brez elektrike 5000 gospodinjstev. Na Štajerskem so zaradi plazu in podrtih dreves celo zaprli avtocesto pri kraju Trieben. O podobnih težavah poročajo tudi iz Solnograške. Poškodovanih ni bilo nikjer.
Intenzivni nevihtni sistemi prinašajo intenzivne vremenske pojave
Meteorolog Brane Gregorčič je za STA povedal, da sta Sredozemlje in južna Evropa še vedno pod vplivom vročinskega vala, medtem ko sta zahodna in srednja Evropa preplavljeni z nekoliko hladnejšim zrakom z Atlantika. Meja poteka preko območja Alp, na njej pa se po dnevnem pregrevanju ozračja razvijajo tudi močnejše nevihte.
Tak nevihtni sistem se je v sredo popoldne začel razvijati na jugovzhodu Francije, ponoči je prečkal celotno severno Italijo po južnem obrobju Alp in v zgodnjem jutru dosegel severno polovico Slovenije. »V dobrih 12 urah je tako ta sistem prepotoval približno 1000 kilometrov. Tako intenzivni nevihtni sistemi prinašajo s seboj intenzivne pojave, predvsem viharne sunke vetra in krajevne nalive, ki so razmeroma kratkotrajni, ker se sistem hitro pomika naprej, pa tudi udare strel,« je pojasnil Gregorčič.
Oranžno opozorilo za neurja
Vremenoslovci napovedujejo, da lahko ponoči in čez dan pričakujemo pooblačitev in močnejše krajevne nevihte predvsem na severu in zahodu države. Čez dan se bodo plohe in nevihte postopno razširile nad vso Slovenijo, možna bodo tudi krajevna neurja po celotni državi. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 22 stopinj Celzija, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj, na jugovzhodu ter na Primorskem pa do 32 stopinj.
»Danes bo vreme še zelo nestanovitno, do večera je izdano oranžni opozorilo pred možnostjo neviht. Nevihte se zdaj znova razvijajo nad severno Italijo in bodo verjetno že v zgodnjem popoldnevu dosegle tudi Slovenijo, hkrati se pa lahko tudi nad Slovenijo razvije še kakšna nova,« je pojasnil Gregorčič. Dodaja, da lahko tudi prihajajoče nevihte s sabo prinesejo nalive in točo, vendar pa je verjetnost za slednje večja v južni polovici Slovenije.
V primeru, da nas preseneti slabo vreme svetujejo, da počakamo na varnem mestu v zgradbi oziroma na prostem poiščemo zavetje v zgradbah ali v vozilu. Odsvetujejo zadrževanje v bližini hudourniških vodotokov in parkiranje pod drevesi. Poudarjajo, da se med nevihto ni priporočljivo zadrževati pod drevesi ali daljnovodi zaradi udara strele, ki je lahko smrtno nevaren.
Čez vikend lahko zopet pričakujemo sončno vreme in visoke temperature, napovedujejo na Agenciji RS za okolje.
Po prvih ocenah največ škode po ujmi v gozdovih severne in vzhodne Slovenije
Neurje z močnimi sunki vetra, ki je danes pustošilo v velikem delu Slovenije, je povzročilo škodo tudi v gozdovih. Po prvih ocenah Zavoda RS za gozdove je ujma podrla približno 150.000 kubičnih metrov drevja, največ škode pa je v gozdovih severne in vzhodne Slovenije. Natančnejši podatki o škodi bodo znani v prihodnjih dneh.
Na nekaterih območjih že nove nevihte
Ob prihodu hladne fronte so na jugozahodu, v osrednji Sloveniji in na Štajerskem že nastale nove nevihte. V Postojni je padala toča. Na Prometno-informacijskem centru opozarjajo, da nevihte že močno ovirajo promet. Voznike prosijo, da prilagodijo hitrost vožnje in se prilagajajo razmeram na cesti.
Radarska slika padavin kaže hitro premikanje več novih neviht. Te so se preko Notranjske ter Posočja premaknile proti Ljubljani in naprej proti Kamniku. Od tam sedaj preko Dolenjske in Štajerske ter Koroške nadaljujejo svojo pot proti vzhodu, kjer je bilo že pred tem več nevihtnih celic.
Toča v velikosti teniških žogic je veliko škodo povzročila predvsem v Dolenjski regiji
.
