Današnji posvet v Slovenskem etnografskem muzeju je organizirala okoljska organizacija Focus v sodelovanju s Prostorožem in IPoP - Inštitutom za politike prostora.
Kot so v sporočilu za javnost poudarili v društvu Focus, si v EU več kot 100 milijonov ljudi oziroma okoli petina prebivalstva poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. Pri tem so v najslabšem položaju ljudje z nižjimi dohodki in pripadniki ranljivejših skupin, ki pogosto živijo v neustreznih domovih in imajo slabši dostop do hlajenja.
Z današnjim posvetom so zato predstavniki omenjenih nevladnih organizacij želeli opozoriti, da energetska revščina ni le pojav v času ogrevalne sezone. Sodelujoči na posvetu so se strinjali, da je ukrepanje nujno.
»Hlajenje in poletno toplotno udobje v javnih in zasebnih prostorih je treba prepoznati kot pomembna vidika trenutnega razumevanja energetske revščine in ju upoštevati pri sprejemanju novih ukrepov in politik,« so zapisali v Focusu.
Po mnenju udeležencev posveta je treba pri načrtih za prilagajanje podnebnim spremembam upoštevati vedno bolj vroča poletja in vključevati na primer več večjih zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo.
»Problematiki poletne energetske revščine je potrebno nameniti več pozornosti, jo vključiti v opredelitev energetske revščine in jo tudi statistično spremljati,« je dejala Lidija Živčič iz Focusa, sicer tudi koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, ki naslavlja izziv energetske revščine v Sredozemlju, s poudarkom na vključevanju in opolnomočenju žensk.
Poudarila je tudi pomen medsektorskega pristopa, saj so dejavniki energetske revščine globoko strukturni in segajo daleč onkraj triade »nizek dohodek-slaba energetska učinkovitost-visoki izdatki«, za katero se tradicionalno šteje, da pogojuje energetsko revščino.
Zala Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia Prostorož je izpostavila podatke Agencije RS za okolje, da so vročinski valovi v zadnjih desetletjih povzročili več smrtnih žrtev v Evropi kot katerikoli drug ekstremen vremenski dogodek.
»Strokovnjaki smo soočeni z dvema velikima izzivoma: po eni strani je treba prebivalcem jasno sporočati, kako ukrepati in se zavarovati, ko je vroče. Po drugi strani pa moramo odločevalce prepričati, da je zdaj čas za pogumne akcije, ki dolgoročno prispevajo k hlajenju mest,« je pojasnila.
Po besedah direktorja IPoP - Inštituta za politike prostora Marka Peterlina imajo različne družbene skupine različne zmožnosti spopadanja z vročinskimi valovi. Na ta račun so posledice poletne energetske revščine zato tudi v prostoru neenakomerno razporejene.
»Raziskave kažejo, da je eden ključnih dejavnikov tveganja manjša družbena povezanost. S prostorskega vidika je to predvsem posledica okolja, ki ne omogoča dovolj vsakdanjih medsebojnih stikov in ne daje občutka varnosti, zaradi česar se predvsem starejši več zadržujejo v svojih stanovanjih in so zelo nezaupljivi,« je predstavil.
Peterlin je prepričan, da lahko mesta največ naredijo predvsem z ustvarjanjem prijetnih, prometa razbremenjenih in zelenih javnih prostorov, kjer so bodo tudi starejši počutili varno.
