Ideja sicer globalnega gibanja, ki se odvija v več kot 215 mestih po svetu, je nasloviti in razbiti stigmo, kako kot družba dojemamo in se soočamo z napakami ter neuspehi. Ti so namreč neizogiben del uspeha in se iz njih lahko veliko naučimo. Zgodbe o neuspehu, ki jih govorci pripovedujo, so protiutež in izkaz avtentičnosti vsem bleščečim zgodbam o uspehih. »Želimo ustvariti varno okolje za iskreno deljenje zgodb, ki niso doživele srečnega konca in o katerih ne beremo v poslovnih avtobiografskih uspešnicah. So pa avtentične. Tako lahko pripomoremo k razbijanju stigme, kako kot družba dojemamo in se soočamo z napakami in neuspehi, ki so neizogiben del uspeha, rasti in nasploh življenja. Niso pa vedno prijetne, strah pred njimi nas velikokrat omejuje in za njimi stojijo ljudje, ki včasih skupaj s svojim projektom padejo v spirale negotovosti in sramu, v katerih se počutijo sami. Ker nismo navajeni o tem govoriti. In iz tega se lahko vsi veliko naučimo,« pravi Matjaž Kljajić, pobudnik in vodja projekta Fuckup Nights Ljubljana.
Na treh dogodkih, ki so jih organizirali v marcu, maju in juniju, so gostili deset govorcev, ki so stopili na oder. »Včasih ta prostor postane spovednica, v kateri si olajšaš dušo in si dovoliš biti poslovno ranljiv. Zanimivo je, kako se na koncu dogodka v povabilu na odprti mikrofon javijo tudi udeleženci iz občinstva, ki so pripravljeni podeliti svojo izkušnjo. To priča o tem, da smo lačni te avtentičnosti in si vsi delimo vsak svojo izkušnjo neuspeha.« Pomemben del vsakega nastopa so tudi ključne lekcije, ki so se jih govorci iz svoje zgodbe naučili. Te koristijo tudi udeležencem dogodka, ki jih lahko odnesejo in implementirajo v svoje življenje in v svoje organizacije, kjer delujejo.
Ko lov na višji odstotek marže stane nekaj produktnih linij
Ena od govork, ki je pogumno delila svojo zgodbo na prvem letošnjem dogodku Fuckup Nights Ljubljana v marcu, je bila Anja Bordon, direktorica podjetja Gaia Naturelle. Izpostavila je zgodbo, ko trditev, da je treba v poslu gledati in zaupati številkam, ne drži vedno. Včasih te lov na višji odstotek marže lahko stane nekaj novih produktnih linij, 70.000 evrov ali pa celo podjetja. Višjo vrednost ti lahko dolgoročno prinese dober odnos z zanesljivim dobaviteljem. »Uspeh se zame ne meri samo v številkah. Pomembno je, kako se na poti do teh številk počutim in kakšne odnose na tej poti ustvarim,« je Bordon poudarila na marčevskem dogodku.
Večmilijonsko podjetje uspešno trži proizvod, ki ga je zanje razvil slovenski dobavitelj. Z veliko rastjo podjetja pa se pojavijo tudi ponudbe številnih novih dobaviteljev. Tako so stopili tudi v kontakt z nekim angleškim podjetjem, ki jim je ponudilo dva čisto nova produkta, ki sta bila po analizah kakovstna in še po ugodni nabavni ceni. S podjetjem so se dogovorili za celotno proizvodnjo. Potem pa se je vse ustavilo. Nikoli niso dobili svojih produktov, za katere dobavitelju ni uspelo pripraviti ustrezne dokumentacije, hkrati pa tudi ne povrnjenih 70.000 evrov. Direktor tega podjetja si je spremenil ime in poniknil. Denar je pozabljen, ni pa pozabljen nauk zgodbe, saj ostaja misel, kaj bi se zgodilo, če bi novemu dobavitelju zaupali tudi proizvodnjo glavnega produkta, na katerem stoji podjetje. »Danes čisto ničesar ne dojemam kot neuspeh, ampak vem, da je to lekcija, ki ji sledi nekaj boljšega,« je izpostavila Bordon, ki trdno verjame, da je v poslu pomemben medosebni odnos. Ta se najbolj pokaže in izkaže, ko doživimo kakšen neuspeh.
Podvoji svoje neuspehe
Na junijskem dogodku, 21. junija, je bil en od treh gostov Gregor Kosi, nekdanji generalni direktor podjetja Lidl Slovenija, ustanovitelj Great Leadership Solutions, ki je delil zgodbo, ko je po 17 letih zapustil delo v korporaciji in se spustil v podjetniške vode. Pri raziskovanju, kaj naj počne in se pri tem v največji možni meri izogne aktivnostim prejšnega poslovnega življenja, se je lotil številnih podjetniških podvigov. Še isti dan, ko je postal »svoboden« človek, je ure in ure sedel za računalnikom in dobesedno požiral vsebine. Verjel je, da če je več kot 15 let vodil eno najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji, mu bo vsekakor kot bi mignil uspelo voditi tudi svoje. A najprej se je moral naučiti voditi samega sebe. V prvih tednih je počel vse tisto, kar je skušal naučiti svojo ekipo, naj ne počnejo. Dneve in noči je presedel za računalnikom, izpuščal obroke, popolnoma zanemaril družabno življenje in si predstavljal življenje s svojimi podjetniškimi projekti, ki se jih je v nekaj mesecih zvrstilo kar nekaj. V vsem tem odobju pa mu ni manjkalo dvomov v samega sebe in lastne sposobnosti.
Vsi doživeti neuspehi te precej utrdijo
Hitro spoznaš, da ti vprašanja, kot so »Zakaj prav jaz, le kaj sem naredil v prejšnjih življenjih?«, ne pomagajo prav veliko. In iz vseh zgodb, ki jih je delil na dogodku, se je naučil, da se iz napak in spodrsljajev, sploh lastnih, naučiš največ. Ob tem je spoznal, da je biti sam svoj šef pravzaprav biti samemu sebi najbolj zatežen šef. »Ko se podaš na samostojno pot, se pri tem slej ko prej naučiš, da tisto, kar ti je morda služilo prej, ne koristi več. Danes poslovnim partnerjem, s katerimi sodelujem, tudi na podlagi lastnih izkušenj večkrat poudarim, da če želiš uresničiti svoje sanje, podvoji svoje neuspehe. Vse bo še dobro,« je izpostavil eno od pomembnih lekcij neuspeha.
