Med značilnostmi nedeljskih parlamentarnih volitev v Črni gori je treba najprej omeniti le 56-odstotno udeležbo, kar je izjemno malo glede na to, da se je leta 2020 parlamentarnih volitev udeležilo 77 odstotkov volilnih upravičencev. Druga značilnost je, da nobena od štirih list, ki so dobile največ poslancev, ni presegla pričakovanj. Skupščina je precej bolj razpršena na poslanske skupine, kot je bila doslej, zato bo težko sestaviti vlado. Napovedi, da bo Črna gora po nedeljskih parlamentarnih volitvah končno dobila stabilno vlado, so se tako izkazale za napačne.
Ideološko težavna povezava s prosrbskim blokom
Nestabilnost v črnogorski politiki se bo nadaljevala tudi zato, ker je Gibanje Evropa zdaj! (PES – Pokret Evropa sad!) kot najmočnejše dobilo le 24 od 81 poslancev. Najmanj, kar lahko rečemo, je, da bosta imela njegova voditelja Milojko Spajić in Jakov Milatović, ki je od aprila predsednik države, težko delo s pogajanji o novi koaliciji, ki bi morala Črno goro približati EU. Možno je, da sploh ne bo mogoče sestaviti vlade in bodo razpisane nove volitve. Tej novi stranki se namreč nobena od list od drugega do četrtega mesta ne zdi primerna koalicijska partnerica. A vsaka od teh treh list si želi v koalicijo s PES in poudarja, da brez nje ne bo stabilne vlade.
Zdi se, da bi se proevropska PES težko povezala s tretjeuvrščeno listo Za prihodnost Črne gore s 13 poslanci, ker je slednja preveč prosrbska, pročetniška in proruska. Sicer pa je Spajić, ki naj bi postal novi mandatar, zameril njenim politikom njihov prispevek k temu, da zaradi dvojnega državljanstva ni smel kandidirati na letošnjih predsedniških volitvah.
S kom torej sploh v koalicijska pogajanja?
Glede drugouvrščene Demokratične stranke socialistov (DPS), ki je od poraza na aprilskih predsedniških volitvah ne vodi več dolgoletni prvi politik države Milo Đukanović, in glede četrtouvrščene koalicije Demokratov Aleksa Bečića in URA sedanjega premierja Dritana Abazovića je Spajić takoj po volitvah izrecno izjavil, da z njima ne bo sestavljal vlade. Vsekakor se je DPS po treh desetletjih vladanja Črni gori kompromitirala, tako da se kljub pomladitvi in novemu vodstvu zdi nesprejemljiva za PES. Sicer je v nedeljo DPS dobila 21 poslancev, kar je devet manj kot leta 2020 in 15 manj kot leta 2016. Zdaj se je prvič zgodilo, da ni več najmočnejša stranka v skupščini.
Koalicija Bečića in Abazovića se je morala zadovoljiti z 11 poslanci. Njima sta proevropska Spajić in Milatović ideološko blizu. Po drugi strani je v sredo, torej samo štiri dni pred volitvami, Abazović, sicer Albanec iz Ulcinja, javno obtožil glavnega kandidata za svojega naslednika na čelu vlade, torej Spajića, da je v Črno goro povabil Južnega Korejca Do Kwona, ki je lani povzročil propad dveh kriptovalut, s čimer je izpuhtelo 35 milijard evrov zasebnih vlaganj, zato ga hočejo v ZDA in Južni Koreji zapreti. Do Kwon je od marca priprt v Podgorici, Abazović pa je še v sredo dejal: »Na (Kwonovem) prenosnem računalniku so dokazi o financiranju kampanje (Gibanja Evropa zdaj).« Spajić to odločno zanika.
Črnogorska analitičarka Daliborka Uljarević je sicer prepričana, da izjave po volitvah ne veljajo nič in da bo PES morala v pogajanja o novi vladi vključiti vse stranke. Za Al Jazeero je še dejala, da bi bilo zelo dobro, če bi koalicija okoli PES imela v skupščini dvotretjinsko večino, ki bi ji omogočila velike reforme, zlasti na področju pravosodja.
