Ko gre za finanlni položaj po upokojitvi, raziskava med drugim ugotavlja, da zgolj tretjina vprašanih meni, da so ustrezno poskrbeli za finančno varnost po upokojitvi. Spričo svaril domačih strokovnjakov in tudi mednarodnih inštitucij, da pokojnine v prihodnje ne bodo višje, prej nasprotno, in to ne glede na produktivnost gospodarstva, je ta podatek lahko zaskrbljiv. Zadovoljstvo s tem, kako je posameznik v lastni režiji poskrbel za pokojnino, narašča s starostjo; najbolj so zadovoljni respondenti v starostni skupini med 65 in 75 let, kjer je z "zelo dobro" in "dobro" odgovorilo 45 odstotkov vprašanih. V mlajših kategorijah kombinacija teh dveh odgovor praviloma ne doseže 40 odstotkov. Glede na to, da stroka opozarja, da je varčevanje za pokojnino proces, ki naj traja čim dlje, tudi več desetletij, je slaba novica to, da so najmanj zadovoljni s svojim predvidenim položajem v starosti tisti v najbolj aktivnem obdobju, med 35. in 54. letom.
Večina še vedno računa na ZPIZ
Ko gre za vire financiranja na stara leta, se velika večina vprašanih zanaša na državno pokojnino. na denar torej, ki ga upokojencem na podlagi vplačanih prispevkov v času delovno aktivnega življenja, vsak mesec izplača ZPIZ. Paradoksalno, v največjem odstotku na ta vir pokojnine računa generacija, za katero je najmanj verjetno, da bo od ržavne pokojnine lahko (pre)živela. Tako na ta vir računa 59 odstotkov vprašanih med 18. in 24. letom, medtem ko je takšnih v starostni skupini med 65. in 75. letom 53 odstotkov. Zavedanje o tem, da bo treba za pokojnino poskrbeti sam, narašča s finančno pismenostjo, višja kot je ta, višji je delež tistih, ki že danes razmišljajo o obdobju po upokojitvi. Tako ima le 16 odstotkov med tistimi, pri katerih je finančna pismenost nizka, sklenjeno življenjsko zavarovanje z rentnim izplačilom ob upokojitvi, medtem ko je takšnih med finančno visoko pismenimi 66 odstotkov.
Slovenec z denarjem ravna zelo previdno
Po podatkih raziskave iz leta 2019, ki jo je med odraslimi prebivalci Slovenije za Slovensko zavarovalno združenje izpeljala raziskovalna hiša Valicon, indeks finančne pismenosti med Slovenci sicer znaša 14,5 na lestvici od 0 do 21. Rezultati raziskave kažejo tudi, da so starejši precej bolj kritični do svojega finančnega znanja, kot mlajši anketiranci. V starostni skupini med 55 in 65 leti zgolj šest odstotkov vprašanih meni, da je njihovo finančno znanje visoko, poleg tega pa jih zgolj 12 odstotkov prebira drobni tisk ob sklepanju finančnih oziroma zavarovalniških produktov. Na drugi strani starostna skupina med 25 in 34 leti dosega nižji indeks finančne pismenosti, saj ta skupina najmanj pozorno spremlja svoje finančno stanje. Povprečni Slovenec sicer zase trdi, da zelo pozorno spremlja svoje finančno stanje; ne glede na starost se delež tistih, ki zase trdijo, da to počnejo, ne spusti pod 70 odstotkov vprašanih. S svojim finančnim stanjem je sicer nezadovoljnih približno polovica vprašanih, prav tako ne glede na starost.
