Po zmagi presrečni Selvarajah, ki se veseli, da bo njegovo štruco lahko okušal tudi predsednik Macron, se je v Francijo s trebuhom za kruhom preselil pred sedemnajstimi leti. Po začetem študija prava na Šrilanki si je v francoski prestolnici službo najprej našel v italijanski restavraciji, od koder ga je v svojo pekarno Au Levain des Pyrénées zvabil njen lastnik. Selvarajah se je tam priučil pekovskih mojstrovin in jih sčasoma izpilil do te mere, da se je začel uvrščati med najboljše pariške peke. Že pred petimi leti se je uvrstil na tretje mesto, sedaj pa je petnajst sodnikov, med katerimi je bilo šest povsem navadnih meščanov, njegovo skorjico in puhasto sredico izbralo za najboljšo bageto prestolnice. Mala skrivnost Selvarajaha je, da vsakih dvajset minut v pečico potisne nov pekač baget. Tako so na policah pekarne vedno sveže in tople.
Najboljša bageta iz peči priseljenca
Skoraj dvesto pekov se je pred dnevi potegovalo za najbolj laskavi naslov Pariza – najboljšega peka bagete. Kdo peče najboljšo krhko štruco kruha, je elitistično vprašanje med pariškimi peki. Pa ne zaradi nekaj tisoč evrov nagrade ali zaradi dobljenega posla, da zmagovalec nato leto dni dobavlja osnovni prehrambni izdelek, brez katerega si Francoz ne more predstavljati življenja, v francosko predsedniško palačo. Gre preprosto za to, katera štruca francoske kulturno-kulinarične zapuščine je najboljša. In letos jo je spekel Šrilančan Tharshan Selvarajah, kar je svojevrsten poklon sožitju narodov.
Mala skrivnost Tharshana Selvarajaha je, da vsakih dvajset minut v pečico potisne nov pekač baget. (Foto: CNN)
