V prvem krogu turških predsedniških volitev je drugače, kot so napovedovale ankete, s skoraj petimi odstotnimi točkami naskoka zmagal aktualni predsednik, 69-letni Reçep Tayyip Erdogan. Ni pa zmagal že v prvem krogu kot leta 2014 in 2018 in kot je pred nedeljo napovedoval.
Ob 88-odstotni volilni udeležbi je dobil 49,5 odstotka glasov, kar kljub velikemu poslabšanju gospodarskih razmer v državi ni veliko manj od 52 odstotkov, kolikor je prejel leta 2014 in 2018. Na drugem mestu je torej končal 74-letni prozahodni kandidat šestih precej različnih opozicijskih strank Kemal Kiliçdaroglu s 45 odstotki, kar pomeni 2,4 milijona glasov manj od Erdogana. To je v nekem pogledu celo paradoksalno dobra novica za EU oziroma njeno zadržano politiko do Turčije, saj je proevropski Kiliçdaroglu Turkom obljubljal, da se bo zavzel za dialog z Evropsko unijo in da ne bodo več potrebovali vizuma za vstop v EU. Poleg tega je drugače kot Erdogan, za katerega so glasovali mnogi begunci kot novi turški državljani, zahteval razveljavitev sporazuma z EU o sirskih beguncih iz leta 2016 in odhod vseh 3,6 milijona Sircev iz Turčije.
Pripombe OVSE
Zadnje ankete pred volitvami so kazale, da bo ravno Kiliçdaroglu za nekaj odstotkov prehitel Erdogana. Vendar gre pri teh »zadnjih anketah« za delo javnomnenjskih inštitutov, ki so blizu opoziciji in zato morda niso povsem objektivni. Turki so večinoma konservativni in nacionalistični. Poleg tega Erdogan, ki napada prozahodno usmerjenost Kiliçdarogluja, z državnim denarjem kupuje volilce, na primer s poceni plinom ali z obljubami o novih hišah na jugu države, ki ga je februarja pošastno prizadel potres. Po poročanju nemške televizije ARD mu je naklonjenih tudi 95 odstotkov turških medijev. Tudi zaradi neupravičenih sodnih postopkov proti nekaterim opozicijskim politikom pa so opazovalci volitev iz Organizacije za sodelovanje in varnost v Evropi menili, da volitve niso zadostile demokratičnim standardom.
Na tretjem mestu je končal 55-letni Sinan Ogan, skrajno desni nacionalist in velik sovražnik 15 milijonov turških Kurdov. Dobil je 5,2 odstotka glasov, a (še) ni svetoval svojim volilcem, za koga od obeh finalistov naj glasujejo v drugem krogu 28. maja. Vsekakor so ideološko bliže konservativnemu Erdoganu kot ekonomistu Kiliçdarogluju, ki ni le socialdemokrat, ampak po rodu tudi Kurd.
Poraz opozicije na parlamentarnih volitvah
»Očitno nas je velika večina volilcev podprla,« je Erdogan, ki je leta 2017 s pomočjo referenduma sebi kot predsedniku države znatno povečal pristojnosti, v nedeljo zvečer v Ankari dejal pred veliko množico privržencev. Ti so lahko veseli tudi zmage na parlamentarnih volitvah, na katerih je Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj z zavezniško skrajno desnico dobila absolutno večino. Gre za še enega aduta Erdogana v drugem krogu predsedniških volitev, saj bo lahko igral na karto stabilnosti, ki naj bi bila zagotovljena, če sta predsednik in večina v parlamentu iz iste stranke. Turčija, ki predsednika neposredno voli od leta 2014 in ki ima predsedniški sistem šele od leta 2018, drugače kot Francija še nima izkušenj s kohabitacijo.
Kandidat opozicije Kiliçdaroglu, ki je zmagal v 16-milijonskem Carigradu, pa je dejal: »V drugem krogu bomo zanesljivo zmagali.« A zdi se, da je to skoraj nemogoče tudi zato, ker ob visoki volilni udeležbi praktično nima kje črpati dodatnih volilcev, ki bi jih morda spodbudil k podpori. Zaradi takšnih obetov drugega kroga je vrednost turške lire na mednarodnih finančnih trgih močno padla.
