Podaljšan prvomajski konec tedna smo izrabili za obisk madžarskega termalnega mesteca Heviz, ki je od prestolnice oddaljeno dobre tri ure vožnje. Medtem ko so radijske postaje obveščale o prometnih zastojih na cestah proti morju, je pot po pomurski avtocesti potekala tekoče in sproščeno. Ker nas je navigacijski sistem usmerjal proti Pincam, smo se na zadnji črpalki pred mejo ustavili in kupili vinjeto. Petnajst evrov in že smo bili v elektronskem sistemu.

Ker smo bili tokrat prvič na Madžarskem, smo bili precej razočarani, saj mejnega prehoda nismo niti opazili. Objekte na obeh straneh so odstranili že pred leti, prav tako ni nobenega zoženja ceste, ki bi vsaj nakazalo mejo z drugo državo. Da si dejansko na Madžarskem, ti povedo table s krajevnimi imeni, ki jih kljub dobri želji in z veliko optimizma ne zmoreš prebrati, kaj šele pravilno izgovoriti. A nič ne de, malo motivacije za najstnika, ki je s strahom v očeh od mesteca ob Blatnem jezeru pričakoval najslabše.

Največje termalno jezero

Kajti Heviz ni nič drugega kot manjše zdraviliško mestece, namenjeno upokojencem, je bila definicija, ki jo je postavil pubertetnik. A izkazalo se je, da gre pravzaprav za čisto simpatično mestece, kjer je življenje skoncentrirano v dolgih vzporednih uličicah, pestra je tudi izbira gostinskih lokalov, trgovinic in manjših hotelov. Praktično vse življenje in aktivnosti pa se v kraju ob severnem pobočju gore Keszthely vrti okoli največjega termalnega jezera v Evropi s površino 47.500 kvadratnih metrov. Poleg tega je Heviz tudi eno največjih biološko aktivnih naravnih termalnih jezer na svetu. Šotno naravno blato, ki krepi učinke zdravilne vode z blagodejnim magnezijem, žveplom in kalcijem, je eden od razlogov, da je jezero znano po zdraviliškem turizmu, v katerem so uživali tudi stari Rimljani. 38 metrov globoko jezero se je razvilo v istem obdobju kot Blatno jezero in datira v obdobje pred 20 do 22 tisoč leti.

Ker voda neprekinjeno kroži, se popolnoma obnovi vsake tri dni, njeno kakovost pa upravljalci term tudi vestno nadzorujejo. Glede na to, da temperatura vode nikoli ne pade pod 24 stopinj Celzija, poleti pa se giblje od 33 do 35 stopinj Celzija, obiskovalci prihajajo tja vse leto. K sprostitvi prispeva tudi idilično rastlinje: lilije, lotosi, ginko in japonske magnolije ustvarjajo spektakularen prizor. Kot je poseben tudi prizor, ko boste v mestu srečevali ljudi s kopalno torbo in črvom – plavalno tubo v roki. Ker je voda v jezeru gosta, je plavanje precej oteženo, zato vam črva ponudijo že ob prijavi v hotelu. Za triurno izkušnjo kopanja v termah, kar je povsem dovolj v družbi otroka oziroma najstnika, boste odšteli 12 evrov, pol manj za mlajšega člana družine.

S kolesom ob Blatnem jezeru

Mesto Heviz je od Blatnega jezera oddaljeno le slabih deset kilometrov, zato smo si v turističnem centru za raziskovanja okolice izposodili kar električna kolesa, za celodnevni najem pa odšteli dobrih 20 evrov. Po označeni in urejeni kolesarski poti smo se počasi odpravili do Blatenskega Kostela oziroma Keszthelyja, simpatičnega kraja ob Blatnem jezeru, na poti pa srečevali številne Slovence, ki so kraj obiskali prav z namenom kolesarjenja. Ker se prava turistična sezona ob Blatnem jezeru še ni začela, je bilo skoraj nemogoče sesti ali vsaj dobiti pijačo na kateri od številnih plaž ob jezeru. Obrežje jezera je travnato, voda pa – blatna, kot ti pove že ime, je komentiral najstnik in zagotovil, da se bo v poletnih mesecih raje kopal v Jadranskem morju.

Ker tudi temperature niso dopuščale uživanja v kopanju, smo s kolesi nadaljevali pot proti Szigligetu. Kolesarska steza poteka praktično vzporedno z glavno cesto, zato je pot do tja, to je slabih 30 kilometrov, primerna tudi za kolesarjenje z mlajšimi otroki. Do enega najlepših gradov ob Blatnem jezeru smo se morali po strmem pobočju povzpeti peš, vendar je razgled z vrha odtehtal ves napor in puntanje najstnika. Ne nazadnje je tudi 750 let stara trdnjava preživela vse poskuse vpadov osmanske vojske, nato pa jo je najprej zajel požar zaradi strele, zatem so jo uničili Habsburgi. Obnovljeno kamnito obzidje obiskovalcu ponudi več interaktivnih elementov, razstavo in pokriti prostor.

Vsak, ki ima najstnika, ve, da ga je najlažje utišati prav z odlično hrano, ki jo na madžarskem dobite praktično v vsaki domači restavraciji. A ker sta nas do hotela čakali še slabi dve uri kolesarjenja, smo si za malico privoščili langoš, madžarsko hitro hrano, z vsemi dodatki. Kljub želji, da bi se s trajektom prepeljala na drugo stran jezera do kraja Balatonkeresztúr in nato vrnili po drugi strani do Heviza, smo si to pustili za prihodnjič. Kajti mesto nas je bolj kot same terme prepričalo zaradi aktivnosti v naravi, odlične in cenovno ugodne kulinarične ponudbe v čardi, tipičnem madžarskem gostišču, in prijaznosti domačinov, ki jim bolje kot angleški teče nemški jezik.