Ker ni kandidatov, sicer ne bodo volili kar četrtino manjšinskih svetov in predstavnikov. Od 451 svetov in 141 predstavnikov, za katere so razpisali volitve, so manjšine kandidature vložile za 339 svetov in 106 predstavnikov. Pri skoraj polovici svetov ni kandidatur predstavnikov srbske manjšine, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Prve manjšinske volitve so na Hrvaškem potekale leta 2003, letošnje pa so šeste. Razpisali so jih na podlagi podatkov iz zadnjega popisa prebivalstva leta 2021, ki pa jih niso posodobili v skladu z volilnim imenikom.
Ker so rezultati popisa pokazali upad števila pripadnikov slovenske manjšine, je ta izgubila pravico do svojega predstavnika v sisaško-moslavaški in bjelovarsko-bilogorski županiji, medtem ko v splitsko-dalmatinski in zagrebški županiji nima več pravice do svetov. Predstavnika v mestnih svetih je izgubila v Karlovcu, Varaždinu, Osijeku in Poreču.
Pripadniki manjšin, ki živijo na določenem območju, v županijske manjšinske svete volijo 25 predstavnikov, v mestne svete 15, v občinske svete pa 10 predstavnikov.
Slovenska manjšina bo izbirala svoje predstavnike v manjšinskih svetih v istrski in primorsko-goranski županiji ter županiji mesta Zagreb. Predstavnike v mestnih manjšinskih svetih bo volila v Čabru, na Reki, v Pulju, Umagu, Novigradu in Bujah.
Predstavnike v občinskih manjšinskih svetih bo slovenska manjšina volila v Humu ob Sotli, Zagorskih Selih, Bosiljevu, Kamanju, Žakanju, Cestici, Matuljih, Brtonigli, Grožnjanu, Oprtlju, Gornjem Mihaljevcu in v Štrigovi.
Slovenska manjšina bo volila tudi enajst predstavnikov in namestnikov v zagrebški, karlovški, varaždinski, zadrski, osiješko-baranjski, šibeniško-kninsko in splitsko-dalmatinski županiji ter štiri predstavnike v mestih Samobor, Opatija, Zadar in Split.
Po svoji številčnosti bi slovenska manjšina lahko volila svoje predstavnike tudi v medžimurski županiji, krapinsko-zagorski in dobrovniško-neretvanski županiji, a nima kandidatov, kažejo podatki na spletni strani državne volilne komisije.
Hrvaška ustava opredeljuje 22 manjšin, volitve pa potekajo v enotah lokalne in regionalne samouprave, kjer na podlagi popisa prebivalstva iz leta 2021 živi z zakonom predpisano zadostno število pripadnikov določene manjšine.
Posamezna manjšina lahko kandidira za svet nacionalne manjšine, če je najmanj 1,5 odstotka prebivalcev na območju samoupravne enote pripadnikov manjšine, oziroma če na območjih občin in mest živi več kot 200 pripadnikov določene nacionalne manjšine, v županijah pa več kot 500.
Če na območjih posameznih lokalnih enot živi najmanj 100 pripadnikov katere od manjšin, pa lahko izbirajo svoje predstavnike na lokalni ravni.
Manjšinski sveti in predstavniki imajo svetovalno vlogo, a pomembno pri uresničevanju pobud. Za slovensko narodno manjšino so to predvsem pobude za uvedbo pouka slovenskega jezika in kulture v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah.
V popisu leta 2021 se je za Slovence izreklo 7729 oziroma 0,2 odstotka prebivalcev Hrvaške. Največ jih živi na območju mesta Zagreb, primorsko-goranske, istrske, splitsko-dalmatinske, medžimurske, zagrebške in varaždinske županije.
V Zagrebu in sedmih županijah, v katerih so Slovenci pred štirimi leti kandidirali in bili izvoljeni, je bilo v volilne imenike vpisanih 6310 upravičencev. Glasovalo jih je 321 ali dobrih pet odstotkov.
V 14 mestih in občinah, kjer so Slovenci vložili kandidatne liste, pa je imelo volilno pravico 2749 pripadnikov slovenske skupnosti, izkoristili pa jo je 204, kar je 7,4-odstotna udeležba, kažejo podatki slovenske skupnosti v Zagrebu. Volilna udeležba je bila sicer nizka tudi pri drugih manjšinah, tako da se jih je od 250.000 volivcev udeležilo okoli 10 odstotkov.
