Ameriški politični voditelji imajo še slab mesec dni časa, da se dogovorijo o povišanju zakonsko določene zgornje meje javnega dolga, sicer bo država zapadla v plačilno nesposobnost s predvidoma hudimi posledicami za domače in mednarodno gospodarstvo.
Problem sicer ni nov in se vleče od januarja, ko so ZDA dosegle trenutno zakonsko dovoljeno zgornjo mejo zadolženosti, ki je postavljena pri 31.381 milijardah dolarjev. Finančno ministrstvo se je potem zateklo k »izrednim ukrepom« oziroma posebnim manevrom, s katerimi lahko za nekaj časa prepreči plačilno nesposobnost države. Ne pa v nedogled. Zdaj pa je finančna ministrica Janet Yellen sporočila, da je datum, ko se to lahko zgodi vsem manevrom navkljub, 1. junij.
Mejo dvigajo že skoraj sto let
Bela hiša se o tej temi dolgo časa ni hotela pogajati z republikanci in je od kongresa zahtevala, naj dvigne mejo zadolževanja brez pogojevanja. Pri Joeju Bidnu so računali na to, da je javnost praviloma naklonjena takšnemu koraku. Republikanska večina v predstavniškem domu na to ne pristane kar tako in v zameno zahteva varčevalne ukrepe vlade pri priljubljenih programih demokratov, kot so odpis študentskih dolgov ali ukrepi iz zakona o zmanjšanju inflacije. To so zapisali tudi v predlog zakona, ki ga je predstavniški dom potrdil prejšnji teden, a nima možnosti za sprejem v senatu, kjer imajo demokrati večino.
Biden in republikanski predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy se bosta o zvišanju meje javnega dolga pogovarjala na sestanku v torek. Pričakovati je, da bo do nekakšnega dogovora do začetka junija prišlo, četudi samo do kratkoročnejše premostitve. Položaj, v katerem so se znašli, namreč ni neobičajen, terja pa politični dogovor. Navsezadnje so v ZDA javni dolg zakonsko višali še pod vsakim predsednikom v zadnjih več kot 90 letih, torej tudi pod vsemi republikanskimi. Je pa to redno predmet političnih razprav, kadar opozicija nadzira katerega od domov kongresa.
Če pa dogovora ne bi bilo, bi po mnenju strokovnjakov grozila finančna kriza.
Še en velik propad banke
O mogoči krizi se v ZDA spet ugiba tudi zaradi bank. V ponedeljek je propadla še ena regionalna banka, First Republic, kar je drugi največji propad ameriške banke v zgodovini. S tem se znova porajajo dvomi o zdravju ameriških bank, zlasti srednje velikih regionalnih, potem ko sta sredi marca v razmaku nekaj dni propadli dve, Signature Bank in Silicon Valley.
Pravzaprav je bila žrtev propada teh dveh bank posredno tudi First Republic, saj so njeni komitenti, večinoma iz vrst lokalne finančne elite v Kaliforniji, v strahu pred njenim propadom začeli množično dvigati denar in jo spravili v težave. Država jamči za depozite do 250.000 dolarjev, za več pa ne.
Banko First Republic je z vsemi obveznostmi in premoženjem ob posredovanju Zvezne korporacije za zavarovanje depozitov hitro prevzela JP Morgan Chase, ki je bila že pred tem največja ameriška banka. Odprla je tudi vse poslovalnice First Republic in napovedala, da lahko stranke normalno poslujejo naprej, delničarji propadle banke pa bodo verjetno ostali praznih rok.
Ostalo pa je vprašanje: ali je propadov bank konec ali bo sledila še katera? V sredo so delnice nekaterih regionalnih bank ob odprtju borz zabeležile znatne padce. To je bilo povezano tudi s pričakovanjem, da bo centralna banka v boju proti inflaciji še enkrat dvignila obrestno mero za 0,25 odstotka.
