Pretekli konec tedna je uporabnike twitterja zabavala fotografija papeža Frančiška, oblečenega v dolgo belo puhovko. Marsikdo je ob tem pomislil, da je to primerno oblačilo papeža za zimo. Toda kmalu so se pod fotografijami začeli pojavljati zapisi z vprašanjem, ali papež nosi prado in kako bi se imenovala linija modnih oblačil, ki bi bila kreirana za papeža, najbolj zagreti pa so celo zatrdili, da je papež modna ikona. Nekateri komentatorji so šli še dlje ter se razpisali o pohlepu in bogastvu rimskokatoliške cerkve, češ če papež v javnosti nosi modna oblačila, kaj šele skrivajo za zidovi.
Toda kmalu se je izkazalo, da je fotografija lažna. Ne glede na to, kako resnično deluje podoba, papež Frančišek seveda ne nosi dolge bele puhovke.
Fotografija je nastala s spletnim orodjem midjourney. Gre za umetno inteligenco, ki je sposobna generirati zelo realistične lažne fotografije. Celo tako realistične, da je večina ljudi, ki so videli fotografijo papeža, mislila, da je resnična. Doslej so to orodje bolj ali manj uporabljali za ustvarjanje fantazijskih slik, tokrat pa je glavni lik nastale fotografije resnična oseba.
V ponedeljek je portal BuzzFeed News govoril z avtorjem fotografije. Enaintridesetletni gradbenik, ki se je v strahu pred napadi vernikov predstavil kot Pablo Xavier iz Chicaga, je fotografijo ustvaril pretekli petek. »Midjourney sem odkril, ko mi je lani umrl brat. Sprva sem s tem orodjem skušal poustvariti njegovo podobo. Sedaj pa večinoma ustvarjam kaj zabavnega in psihedeličnega. Papež s puhasto jakno se mi je zdela zabavna, a neverjetna podoba,« je razložil. Ker je bil z ustvarjeno fotografijo zadovoljen, jo je objavil na redditu in v nekaj urah je postala viralna. »Šokiran sem zaradi tega, kar se je zgodilo,« je dejal. Nato pa še, da se mu zdi uporaba umetne inteligence za kreiranje podob povsem sprejemljiva, če »želite slikati kot van Gogh. Pri uporabi javnih osebnosti pa bi morali potegniti črto.«
Za Trumpa so vedeli, da je lažen
Podoba papeža v puhovki je v resnici odprla več problemov, od resničnosti podob do avtorskih pravic. Umetna inteligenca podobe ustvarja podobno kot tekst. Uporabnik s tekstovnim opisom poda zahtevo o tem, kakšno podobo si želi, generator podob, ki temelji na umetni inteligenci, pa nato podobo ustvari na podlagi milijonov fotografij, ki jih preišče na spletu. Ta orodja so splošni javnosti dostopna šele slabo leto, a jih uporablja vse več ljudi. Če denimo photoshop še potrebuje človeka, ki ima znanje, kako spremeniti fotografijo, ga orodja umetne inteligence ne potrebujejo več – vsakdo lahko ustvari podobo česar koli ali kogar koli.
Primer s papežem ni edini primer fotografije javne osebnosti, ki je bila ustvarjena z umetno inteligenco. Novinar Eliot Higgins je denimo z istim orodjem pretekli teden ustvaril fotografijo aretacije Donalda Trumpa. Tudi ta se je hitro razširila po spletnih omrežjih, a je večina uporabnikov takoj vedela, da je podoba lažna. Platforma mu je kasneje onemogočila dostop do računa, besede »aretiran« pa naj ne bi bilo več mogoče uporabiti v opisu želene podobe. Po incidentu s papežem bodo težko prepovedali besedo puhovka. Zato verjetno večina uporabnikov spletnih omrežij razmišlja podobno kot igralka Chrissy Teigen, ki je kot odgovor na razkritje lažne podobe papeža v puhovki tvitnila: »Dvomim, da bom preživela prihodnost tehnologije.«
