Zadnje dni poskušam razumeti nelagodje, ki ga je vzbudila objava zmagovalne rešitve za spomenik žrtvam izbrisa na nastajajočem Trgu izbrisanih. To nelagodje sem namreč začutil pri zelo različnih ljudeh, ki ne spadajo ne v eno ne v drugo skupino ljudi, ki jih kot najglasnejše nasprotnike rešitve omenjajo avtorji Irena Woelle, Aleksander Vujović in Vuk Čosić. Ne gre torej za ljudi, ki ne marajo črke ć in ki avtorjem sporočajo, naj se vrnejo tja, od koder so prišli, in tudi ne za ljudi, ki kakršnokoli sodelovanje pri obnovi Roga razumejo kot izdajo vseh, ki so bili iz Roga izgnani. In morda to, kar zaznavam, tudi ni zares nelagodje, morda ga le jaz občutim tako, ko se pogovarjam s temi ljudmi. Ker nelagodje morda delno občutim tudi sam.
Goran Vojnović
Glavni pomislek glede spomenika je običajno ta, da niso vsi izbrisani v imenu imeli črke ć in da ogromno ljudi, ki ima v imenu črko ć, v življenju ni imelo niti pri...
Na študentskih protestih proti vojni v Gazi so danes na kampusu kalifornijske univerze UCLA izbruhnili spopadi med propalestinskimi in proizraelskimi...
