»Za nas je to poseben dogodek, ne zgolj zato, ker je besedilo nastalo v sodelovanju z Dramo, ampak zlasti zaradi tega, ker temelji na znamenitem romanu Virginie Woolf, ki se zdi zaradi mnogih svojih značilnosti, vključno s pripovednim tokom zavesti ali prepletanjem različnih perspektiv, v gledališču skorajda nemogoč za uprizarjanje,« je pred nocojšnjo premiero predstave Gospa Dalloway, ki bo ob 20. uri na odru Male Drame, povedala ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel. »To niti ni dramatizacija, temveč povsem izvirno besedilo, ki zajema celoten roman ter duha časa, v katerem je nastal, obenem pa nas z neko avtorsko gesto povede vse do sodobnega sveta.«
Kot je dodala, se je hrvaški dramatik Tomislav Zajec nevsakdanjega izziva lotil z veliko domiselnosti in ustvarjalne vizije. »Gre za izjemno kompleksen roman, ki ga je mogoče razumeti in razlagati na sila različne načine,« pa meni Zajec. »Toda njegova osrednja poteza je, vsaj po mojem občutku, da v njem avtorica skozi odsev ženske, ki o svetu ne razume ničesar, spregovori o prav vsem.« Zato se je odločil, da dramo napiše na način, kot bi šlo pri naslovni junakinji v nekem smislu za dva pola iste osebe, in v prostor igre vključi tudi samo pisateljico.
Vzporednice s sodobnostjo
Virginia Woolf v romanu, ki je bil objavljen leta 1925, opisuje dan v življenju Clarisse Dalloway, ki pripravlja domačo zabavo, hkrati pa skozi misli ali spomine protagonistov izriše tako krizo zahodne civilizacije, ki še čuti posledice svetovne vojne, kakor tudi intimna občutja osamljenosti, minevanja in iskanja smisla. »Pri tem mnogoplastnem projektu so me vsebinsko pritegnile predvsem vzporednice med časom nastanka romana, ki je bil zaznamovan z nedavno vojno in epidemijo španske gripe, ter današnjim časom, ki ga ravno tako določajo različne krize,« pravi Peter Petkovšek, ki na slovenskih odrih režira šele drugič: po študiju primerjalne književnosti in francoščine v Ljubljani se je namreč izobraževal še v Londonu in New Yorku ter režiral predvsem v ZDA in Južni Ameriki. V slogovnem pogledu se mu je zdelo zanimivo prehajanje med različnimi liki in časi, med fikcijo in realnostjo, v povezavi s tem pa tudi vprašanje, kako vse te svetove hkrati postaviti na oder. »Pri tem smo na neki način razpeti med dve skrajnosti – Clarisso, ki si želi 'živeti', vendar si tega v resnici ne upa in raje sanjari, ter zlomljenega vojnega veterana Septimusa, ki ne more živeti z izkušnjo, ki ga je nepovratno zaznamovala.«
Kot je pojasnila dramaturginja Eva Kraševec, je bilo osnovno vprašanje uprizoritve, kako ohraniti vso večplastnost romana, lepoto vsakega stavka, in hkrati najti nekaj, kar lahko predstava k temu še doda; po njenem mnenju je Zajec opravil izjemno delo, s katerim klasiko prebere na sodoben in vznemirljiv način. »Besedilo je globoko zasidrano v romanu, ob tem pa se od njega zelo pretanjeno odmika,« dodaja Seta Knop, ki je prevedla dramo iz hrvaščine. Virginio Woolf in Clarisso Dalloway bo odigrala Maša Derganc, v predstavi pa nastopajo še Saša Tabaković, Uroš Fürst, Saša Mihelčič, Vojko Zidar, Gorazd Logar, Iva Babić in Saša Pavlin Stošić. Scenografijo je zasnovala Sara Slivnik, kostumografijo Gordana Bobojević, avtor videa in asistent režiserja je Urban Zorko, avtor glasbe pa Peter Žargi.
