Okoli pete ure danes zjutraj se je na pomurski avtocesti med Gančani in Mursko Soboto pri priključku Lipovci pripetila huda prometna nesreča avtobusa, v kateri so umrli trije potniki. Zbiranje informacij je upočasnilo čakanje na prevajalca, saj so bili na avtobusu tuji državljani, po neuradnih informacijah iz Romunije. Kaj veliko podatkov policija še ni mogla posredovati, je pa tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš potrdila, da je nesrečo po prvih informacijah povzročil voznik. »Zapeljal je desno izven vozišča, kjer se je avtobus s priklopnikom prevrnil na bok v jarek,« je pojasnila. Vzrok nesreče bo razkrila preiskava. Umrli sta dve potnici in en potnik, tri huje poškodovane pa so odpeljali v murskosoboško bolnišnico. Po navedbah policije so v stabilnem stanju. Na krovu je sicer bilo 29 oseb, od tega 26 potnikov in trije šoferji. Za tistega, ki je vozil, je preiskovalna sodnica odredila strokovni pregled, za vozilo pa izredni tehnični pregled. Po navedbah policije je za nepoškodovane potnike poskrbel Dars, po prvih informacijah med njimi ni bilo otrok. Posnetki s kraja kažejo, da so od vetrobranskega stekla vozila ostali le še drobni koščki, preostali del je ostal posejan naokrog. Iz njega je pometalo vrečke čipsa, papir, hlebce kruha, nekaj nahrbtnikov, ki so obležali v blatu. Prizor, ki pretrese tudi tiste, vajene najhujšega. Avtocesta je bila zaprta štiri ure. Več tudi na sobotainfo.com

»Nismo roboti«

Zakaj je voznik zavil desno in posledično zapeljal s ceste, kot rečeno, še ni znano. Glede na zgodnjo uro nesreče ne bi bilo nič nenavadnega, če bi za volanom zaspal. Tako slovenski kot tuji vozniki avtobusov zadnja leta glasno opozarjajo na vse slabše, celo nevzdržne delovne razmere. Kljub stavki leta 2017 se ni zgodilo nič za njihovo bolj varno delo in spodobno plačilo za odgovorno delo, pravijo v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije. Že pred časom so se spraševali, ali se bo res moralo zgoditi tisto najhujše, da se bodo pristojni zganili in ukrepali, da vozniki ne bodo več tako obremenjeni. »Največja težava je neurejen delovni čas, saj se nam čas razpoložljivosti ne šteje vanj. Šteje samo takrat, ko smo za volanom. Tako smo lahko na delovnem mestu prisotni tudi po petnajst ur,« razlaga predsednik sindikata Endre Mesaroš. Promet je iz leta v leto gostejši, kar zahteva dodatno pozornost voznika. »Nismo roboti. Kakšnih pet, šest ur je šofer še lahko osredotočen na cesto in vse, kar se dogaja okoli njega, potem postane utrujen,« dodaja. Kakšen dan ali dva sicer lahko delajo več, ne pa neprestano, saj se jim utrujenost nalaga. Ker je pri nas premalo voznikov, delodajalci od ostalih zahtevajo »nenormalno veliko«, pravi Mesaroš in dodaja, da na neki točki telo pač odpove. Ponoči je stanje glede zaspanosti še hujše, do kakšnih enih ponoči običajno še gre, dalje je težje. Takrat se je treba ustaviti ali pa menjati z drugim šoferjem. A je tudi on proti jutri utrujen, čeravno ni sedel za volanom. Mesaroš opozarja še na veliko odgovornost, ki jo vozniki nosijo s prevažanjem potnikov, mnogokrat več deset otrok. »Dokler se nič ne zgodi, o tem nihče ne govori. Ko pa se, je običajno kriv voznik, ki mu ni več pomoči in gre v zapor. Ni posluha za naša opozorila, čeravno že leta kričimo na glas,« še izpostavlja. V sindikatu za danes napovedujejo protestni shod na avtobusni postaji v Kranju, kjer bodo zahtevali dostojno plačilo in izboljšanje delovnih razmer.

Zaspan voznik enako nevaren kot pijan

Da je utrujenost pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč zlasti pri voznikih tovornjakov in avtobusov, opozarjajo tudi na Agenciji za varnost prometa (AVP) in policiji. Zanje velja, da se na pot odpravljajo spočiti in v ustreznem psihofizičnem stanju. »Zmanjšana pozornost za volanom večdesettonskega vozila lahko privede do nesreče s katastrofalnimi posledicami,« izpostavljajo na AVP. Če spimo manj kot pet ur na noč, se verjetnost za udeležbo v prometni nesreči poveča za kar 4,5-krat, če ostanemo budni več kot 24 ur, delamo podobne napake, kot če bi imeli v krvi 1,0 mg/l alkohola, tveganje za udeležbo v nesreči pa je med vožnjo ponoči in ob zaspanosti kar šestkrat večje kot sicer.

Prometni nesreči avtobusov, v katerih bi umrl potnik, smo nazadnje zabeležili leta 2010 in 2011, torej pred kar enajstimi leti, je pa leta 2019 v eni od njih umrl šofer. Vozniki avtobusov so bili lani udeleženi v 312 prometnih nesrečah, 19 odstotkov več kot leto prej, sami pa so jih povzročili okoli 29 odstotkov. »V teh so bili lani tri osebe hudo, 37 pa lažje poškodovane. Prav tako lažje poškodovanih je bilo pet voznikov,« navajajo na AVP. Statistika še kaže, da so vozniki avtobusov lani storili 865 prekrškov, za več kot četrtino več kot leto prej. Najpogostejše kršitve so bile povezane s prekoračitvijo hitrosti, uporabo telefonov in drugih naprav, neuporabo varnostnega pasu ter neupoštevanjem varnostne razdalje. V AVP in na policiji bodo letos opravili tri nacionalne preventivne akcije za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov, prva bo potekala med 13. in 19. februarjem. Takrat bo potekal tudi poostren nadzor nad prevozi potnikov.

Pri Varaždinu lani dvanajst mrtvih

V zadnjih letih smo poročali o več tragičnih nesrečah na avtocestah. V začetku avgusta lani je v bližini Varaždina nekaj pred šesto uro zjutraj umrlo dvanajst potnikov poljskega avtobusa. Bili so na poti iz Varšave na romanje v Međugorje, ko je voznik izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. Na avtobusu je bilo 44 ljudi, od tega 42 potnikov in dva voznika. 32 oseb so odpeljali v bolnišnico. Med prvimi kraju nesreče je bil Stjepan Jakopčić, poveljnik gasilcev iz Brezničkega Huma, ki je za hrvaški portal 24sata opisal grozljive prizore. Ponesrečenci so klicali na pomoč in vpili od bolečine. »Tako kot oni smo bili tudi mi v šoku. Eni so bili ujeti pod sedeži, drugi se niso več premikali. Sprednji del avtobusa je bil povsem uničen, sedeži so bili zbiti skupaj. Predstavljajte si dvanajstmetrski avtobus, od katerega odtrga tri metre,« je bil slikovit. »Bilo je srhljivo. Kot bi se znašel sredi grozljivke. Avtobus je bil videti tako, kot bi trčil v zid. Enega šoferja je vrglo skozi vetrobransko steklo. Česa podobnega nisem še nikoli videl, pa sem že dolgo gasilec,« je za Jutarnji list takrat povedal Jakopčićev kolega Ivan Ivančan.

Šofer za šest let v zapor

Malo več kot leto dni prej, julija 2021, se je še ena podobna nesreča pripetila na avtocesti pri Slavonskem Brodu. Umrlo je deset oseb, 45 jih je bilo poškodovanih. Vozilo prevoznika Deva Tours s sedežem v Prištini je bilo prav tja namenjenih iz Frankfurta. Večina 69 ljudi na krovu je bila migrantskih delavcev, ki so se v domovino vračali na poletni oddih. Avtobus je okoli šeste ure zjutraj s ceste zavil na travo, kjer se je prevrnil na bok, ustavil pa se je šele kakih sto metrov naprej. Preživeli potniki so spregovorili o prizorih s truplih, nametanimi po travi. »Naenkrat je počilo. Takrat sem v sekundi pred seboj videl travo, takoj zatem pa mrtve in ranjene, tudi koga brez roke,« je za HTV izkušnjo opisal eden od potnikov. »Med spanjem je naenkrat počilo. Ko sem odprl oči, nisem bil več na sedežu. Ljudje so leteli drug čez drugega, sedeži so se trgali. Pred mojimi očmi je neki mladi ženski sedež odtrgal roko. Bil sem ves krvav. Ko sem se malo zbral, sem se začel tipati, premikati, nič me ni bolelo. Ugotovil sem, da nisem poškodovan. Moja prva misel je bila žena. Našel sem jo živo, se je pa pritoževala nad močno bolečino v rami. Potem sem pomagal potnikom ven iz avtobusa. Bilo je zelo težko, ker smo bili prevrnjeni na bok,« je za hrvaške medije povedal Ramo Gaši iz Prištine, eden od preživelih potnikov.

Šofer je za volanom najverjetneje zaspal, kar je sicer že na kraju nesreče priznal. Takoj so ga prijeli. Poleg njega je bil na avtobusu še en voznik, s katerim sta se za volanom izmenjala po polurnem odmoru na mejnem prehodu Bregana. Šofer, ki v času nesreče ni vozil, je v trčenju umrl. Po preiskavi so 52-letnega voznika s Kosova ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče s smrtnim izidom, za kar mu je grozilo do petnajst let zapora, marca lani pa je bil obsojen na šest let. Preiskava je sicer pokazala, da je šoferja zmotil nek hrup, ki je prihajal iz zadnjega dela vozila, zaradi česar se je obrnil. Potem se je zgodila tragedija.

Neprespanost bolj nevarna kot alkohol

Prometni strokovnjaki so ob prvotni domnevi, da je voznik zaspal, opozarjali, kako zelo nevarna sta za vožnjo utrujenost in neprespanost. Bolj kot uporaba telefona ali celo alkohol. »Utrujenost je posledica službenega dela in vzporednega dela na črno. Problem so relacije, kjer gre za kombinacijo prometa v EU in zunaj njega. Predpisi EU določajo maksimalen čas vožnje 4,5 ure in nato 45 minut odmora, največ devet ur dnevno, dvakrat tedensko lahko 10 ur. Tedensko 56 ur, v dveh tednih pa 90 ur. Težko je to ’matematiko’ vključiti v 1852 kilometrov. Neizvedljiva je v 23 do 26 urah, kolikor traja vožnja od Frankfurta do Kosova. Ta linija je za voznike nehumana. Nadzor je do meje EU, potem pa... Zaradi nadzora v Nemčiji vozniki nekaj dni ne vozijo, v dneh ’odmora’ pa opravljajo drugo delo, najpogosteje na črno. Na pot gredo nato na smrt utrujeni,« je za autoportal.hr komentiral strokovnjak Željko Marušić.

pomurska avtocesta Prometna nesreča prometna nesreča s smrtni izidom