Pravnik in politik France Bučar je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik Skupščine RS. Ob nastopu mandata (1990–1992) je dejal, da »s konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja«, je v nagovoru na simpoziju Slovenske matice ob 100.obletnici Bučarjevega rojstva spomnila Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora. Spomnila je tudi na njegovo sodelovanje pri nastajanju slovenske ustave.
Svojeglav, trmast, discipliniran ...
»Bil je svojeglav, nepopustljiv, trmast, discipliniran in bojevit. Izvrsten mislec širokih obzorij. Taktik in analitik. Deloholik do zadnjega. Kristjan. Velik Slovenec in prepričan Evropejec,« je dejala. Po njenih besedah je Bučar vedno »povedal, kadar je vedel, da kaj ni prav«. Bučarjevo življenje in delovanje sta po prepričanju predsednice DZ nacionalna zapuščina, ki se ji ne gre odrekati ali jo potiskati v ozadje samo zato, ker je celoten politični prostor ne vidi in dojema enako. »Vedno je bilo tako in vedno bo tako, da se okoli nekaterih posameznikov nikoli ne bomo poenotili. Dobro pa je zavedanje, da drugačni in posebni posamezniki prihajajo z obeh političnih polov in da gre vsem njim spoštovanje in ne nazadnje slava za to, kar danes smo,« je dodala predsednica DZ.
Predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič je izrazil prepričanje, da je bil Bučar po znanstveni plati pravnik, v resnici pa mnogo več. »Bil je upornik proti okupatorjem in proti neenakosti državljanov v režimu, v katerem je preživel večino svojega časa. Bil je pravnik, univerzitetni učitelj, znanstvenik in pisec znanstvenih del. Bil je mislec, komentator družbenega dogajanja in pisec publicističnih del. Bil je odrinjen na obrobje družbenega dogajanja, a je stopil v njegovo središče. Bil je samostojno misleč politik, ki se ni pustil voditi drugim, in državnik, ki je zahteval spoštovanje predpisanega reda v vrhovnem predstavniškem telesu države, ki ga je vodil,« je navedel Gabrič.
Znal je sintetizirati skupni interes
Teolog in filozof Edvard Kovač je izpostavil Bučarjevo etično pokončnost in spomnil na sodelovanje v tako imenovanih trnovskih krogih. Literarni teoretik, pisatelj in urednik Boris A. Novak je spregovoril o Bučarjevem javnem angažiranju, pri čemer je omenil sodelovanje pri Novi reviji in pozneje pri ustanovitvi Društva prijateljev Lipice. Novinar, urednik in avtor monografij o Bučarju Ali Žerdin je izpostavil predvsem omrežja oporečniških struktur, ki so nastajala v 80. letih prejšnjega stoletja. Poudaril je, da je znal Bučar sintetizirati skupni interes. Po prepričanju sociologa Nika Toša sodi Bučar med najpomembnejše mislece v slovenskem prostoru. Bučarjevo pomembno vlogo pri nastajanju slovenske ustave je predstavil nekdanji premier in pravnik Miro Cerar, ki je bil takrat sekretar ustavne komisije. Po njegovih besedah je Bučar kot pravnik in intelektualec dobro razumel, da če bomo delali korake v samostojnost na pravni način, bomo v mednarodnem prostoru dosegali višjo stopnjo legitimnosti. x
