Medicinski sestri je poškodoval prste na rokah, zaradi hudega stresa je nato doživela še srčni infarkt. Drugemu zaposlenemu je z udarcem v glavo zlomil nos. Dogodek je zaposlene v bolnišnici pretresel, vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačić pa je ob tem povedal, da bodo morali okrepiti varnostno službo.
Trenutno pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni se odraža tudi v povečanem obisku pacientov v urgentnih centrih, kjer je, kot pravijo na ministrstvu za zdravje, analiza števila obiskov pokazala, da so kapacitete, načrtovane ob izgradnji in začetku delovanja, ponekod že bistveno presežene. Zato nastajajo težave tudi pri zagotavljanju zdravnikov s primarne ravni za občasno delo v urgentnih centrih, saj so tam obremenitve dela za zdravnika bistveno večje kot v dežurnih službah zdravstvenih domov. Na ministrstvu za zdravje se tako v sklopu zdravstvene reforme lotevajo tudi reorganizacije dela urgentnih centrov v bolnišnicah, ki bo izvedena v sklopu prenove celotnega sistema nujne medicinske pomoči. Pri tem gre predvsem za poenotenje dela vseh urgentnih centrov v bolnišnicah v državi.
Podobno reorganizacijo je poskušala izpeljati že nekdanja ministrica Milojka Kolar Celarc, a so jo zaradi negativnega mnenja v javni razpravi ustavili. Zdaj se zgodba ponavlja. Tudi tokrat so prvi skočili na noge Kamničani, ki so že takrat s peticijo preprečili ukinitev njihove nujne medicinske pomoči. Tudi po trenutnem predlogu bi se morali voziti po nujno medicinsko pomoč v Domžale, zato so lani decembra pripravili velik protest in bodo, kot napovedujejo, uporabili vsa pravna sredstva, da bi to preprečili.
Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma (ZD) Kamnik, že 21 let dela tudi kot urgentni zdravnik. Opaža, da se obisk pri njih v zadnjih letih ni dramatično povečal; obravnavajo okoli 15.000 do 17.000 bolnikov na leto. Na vprašanje, ali so vsi ti bolniki res upravičeni do nujne medicinske pomoči, ali pa morda na urgenci le iščejo »obvoz«, da bi prišli do pravočasne diagnoze, odgovarja, da bolnikov v nobenem primeru ne gre kriminalizirati. Na urgenco pridejo, ker jih nekaj boli, ali pa zato, ker so v skrbeh. »Na primer, če ima bolnica vnet mehur v petek ob 14. uri, je logično, da s temi bolečinami ne bo čakala do ponedeljka, ampak bo prišla na urgenco, kjer ji bomo lahko v nekaj minutah pomagali. Podobno je z bolečino v križu, ki je lahko iz ure v uro bolj neznosna,« ponazori Rebolj. Zavrača navedbe nekaterih strokovnjakov, ki pravijo, da je od 75 do 85 odstotkov stanj bolnikov, ki obiščejo urgence, nenujnih. »Težko bi pričakovali, da bodo ljudje kar sami s svojim znanjem ocenili zdravstveno stanje, saj moramo še mi narediti preiskave, če na primer nekoga tišči v prsih. Lahko gre za infarkt ali pa za hudo tesnobo. Potrebujemo cel kup izvidov. Mi, ki imamo strokovno znanje, potrebujemo preiskave, od pacientov pa bi radi, da kar sami 'pogruntajo', ali gre za nujno stanje ali ne,« je jasen Rebolj.
Sašo Rebolj, direktor ZD Kamnik: »Ne zdi se mi logično, da bi našo urgenco zaprli in paciente napotili v Domžale.« / Foto: Meta Černoga
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Junaki ledeno mrzle vode
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se okrog tisoč plavalk in plavalcev vseh starosti ni zmenilo za mraz in je veselo tekmovalo na zimskem plavalnem prvenstvu v Blejskem jezeru, kako je v naših krajih minil teden preštevanja ptic in kaj so zabeležili strokovnjaki, kaj počnejo človeške ribice, ki so se pred kamerami vsega sveta v Postojnski jami izlegle pred šestimi leti, kako se skupina Jocker out že pripravlja na nastope na velikem evrovizijskem odru v Liverpoolu, kako je Sabina Piber, organizirala službo za iskanje izgubljenih psov, zakaj se je Rusija pri načrtovanju vojne v Ukrajini uštela, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
