V lokalnih skupnostih se je razpasel princip participativnega proračuna. Seveda v smislu, naj nam občina nekaj da, ne da bi mi, občani, nekaj participirali skupnosti. No, saj občani in državljani smo nasploh kot podrepne muhe. Nekateri bi, kako nezaslišano, recimo radi osebnega zdravnika, spet drugi poceni stanovanje, pa hitre vlake in nove kolesarske steze. In pazite to aroganco: ko pada sneg, bi vozniki radi splužene ceste, pešci pa pločnike v mestih. Pa kaj še! Zlato uro?! Kako je že govoril legendarni ameriški predsednik John F. Kennedy? Ne sprašujte, kaj lahko vaša država stori za vas, ampak kaj lahko vi naredite zanjo!
In zakaj ta izpad na tem mestu v časopisu, se boste vprašali? No, včeraj je spet zasnežilo več kot pol države in na cestah je vse stalo. Snežni plug je zasul avtocestni priključek na Trojanah. Pa sta iz nekega avta izstopila dva možakarja, poprijela za lopati (ker priročno je v teh dneh imeti v avtu vsaj dve …) in urno očistila priključek ter s tem sprostila promet. No, vidite. Vsak od nas lahko kaj stori za državo, kajne? Že vidimo na tisoče in tisoče mladih, ki z lopatami in krampi gradijo avtocesto na tretji razvojni osi in zraven pojejo bojne pesmi bratstva in enotnosti … Uf, zdaj nas je malo zaneslo. To smo menda že imeli.
