V Franciji danes stavkajo. Sindikati so organizirali proteste in splošno stavko proti vladnemu načrtu, da starost upokojevanja do leta 2030 poviša z 62 na 64 let. Francozi bodo tako imeli težave v potniškem prometu, morda tudi pri oskrbi z elektriko in gorivom, v šolah večinoma ne bo pouka. Protesti s stavkami, ki jih podpira 65 odstotkov vprašanih, bi se lahko nadaljevali naslednje tedne, vse dokler se vlada ne bo odpovedala tej reformi upokojevanja. A v vladi so prepričani o svojem prav, toliko bolj, ker naj bi bila zaradi staranja prebivalstva po tej reformi že leta 2030 potrebna še ena, sicer bi se sistem, v katerem zaposleni plačujejo za upokojence, sesul.
Danes bo tako vozila le desetina regionalnih vlakov, četrtina kompozicij hitre železnice TGV in tretjina vlakov pariške podzemne. Ker bodo stavkali kontrolorji, bo na letališčih odpovedan vsak peti let. Udeležbo v stavki je napovedalo 70 odstotkov učiteljev. V državnem podjetju za proizvodnjo elektrike EDF sindikalisti grozijo z manjšo proizvodnjo energije ravno zdaj, ko so usposobili večino od 56 jedrskih reaktorjev, tako da Francija spet izvaža elektriko. Stavka naj bi med drugim vplivala na počasnejši ponovni zagon nekaterih reaktorjev. Nekateri iz levičarskega sindikata CGT celo grozijo, da bodo odklopili elektriko v pisarnah izvoljenih politikov, ki podpirajo reformo upokojevanja. »Najprej se bomo z njimi pogovorili, in če ne bodo imeli razumevanja za nas, ki smo iz sveta dela, jim bomo odklopili elektriko,« je dejal sindikalist CGT iz pariškega predmestja Saint-Denis. Voditelj CGT Philippe Martinez pa je pozval k odklopu elektrike v vilah bogatašev.
Tokrat je na barikadah tudi bolj zmerni sindikat
V sindikatu CGT naftne industrije grozijo, da bodo spet ustavili rafinerije, kar bi znova privedlo do pomanjkanja goriva na bencinskih črpalkah. Že v ponedeljek je primanjkovalo goriva na 3,75 odstotka črpalk, ker so Francozi v pričakovanju stavke polnili rezervoarje in si ustvarjali zaloge.
Stavkali bodo tudi zdravstveni delavci, policisti in številni drugi iz javnega sektorja. Voditelj CGT Martinez upa, da se jim bodo pridružili zaposleni v zasebnem sektorju. Stavka bi bila lahko uspešna predvsem zato, ker jo podpira zmerni in največji sindikat CFDT, ki je običajno pripravljen na kompromis z vlado. Na protestih bodo sodelovale tudi levičarske stranke, nezaželena pa je najmočnejša opozicijska desna stranka Nacionalni zbor, ki jo vodi Marine Le Pen.
Leta 2019 je proti tedanjemu vladnemu predlogu upokojevanja stavkalo – po ocenah vlade, 806.000 ljudi, po ocenah CGT pa 1,5 milijona. Zdaj jih bo menda še več, ker Francozi čutijo, da so v težkem položaju že zaradi inflacije (ki je sicer ena najnižjih v EU), pokojninska reforma pa je samo še en udarec več.
Macron v skrajni sili tudi mimo večinske volje v parlamentu
Čeprav dve tretjini Francozov nasprotujeta podaljšanju polne delovne dobe na 43 let in zvišanju starostne upokojitve na 64, hoče predsednik Emmanuel Macron pripeljati to reformo skozi parlamentarne postopke do septembra. Na tak način poskuša dolgoročneje izboljšati javne finance in zmanjšati zadržke tujih investitorjev, ki s svojim kapitalom lahko preprečijo povečanje brezposelnosti.
V skupščini bo Macron najbrž imel večino zaradi verjetne podpore desnih republikancev. Če pa mu to ne bo uspelo, lahko njegova vlada izpelje reformo kar z odlokom, kar ji omogoča ustava. Zdi pa se, da je Macron zaman poskušal pridobiti na svojo stran Francoze, ko je zdaj dvignil minimalno bruto pokojnino na 1200 evrov (1050 evrov neto) za vse, ki so redno plačevali prispevke vso delovno dobo.
