Sedanji kaos je poln neverjetnih in absurdnih dogodkov. Naraščajoče težave z dostopom do zdravnika v osnovnem zdravstvu in nemogoče čakalne vrste na specialistični ravni sta dve najbolj akutni, toda stari zgodbi. Zloglasni zdravniki »dvoživke«, ljudje dvojnih praks in kaotična kohabitacija javne in zasebne ponudbe zdravstvenih storitev so običajno druga stran te negativne zdravstvene enačbe. Doslej nam je ni uspelo rešiti z ducatom ministrov in razkošno improvizacijo vedno novih ukrepov. Sistem torej ne deluje na ključnem mestu javnega zdravstva, ki temelji na enaki dostopnosti do zdravja kot javne dobrine in solidarnosti pri njihovem pokrivanju. Ekonomska logika je tu preprosta. Očitno je povpraševanje večje od ponudbe zdravstvenih storitev. Politično pa smo spregledali, da javno zdravstvo ne more delovati brez tržnih principov, zasebno pa ne more obstajati brez regulacije. Sedanji sistem ustreza vsem, razen pacientom. V javnem zdravstvu ponuja ugodne tržne obvode, zasebnikom pa sivi trg monopolnih koristi. Mladina
Nepreslišano: Dr. Bogomir Kovač, ekonomist in kolumnist
Tega zdravstvenega sistema ni mogoče reformirati, lahko ga zgolj resetiramo. Vsak popravek je lepljenje simbolnih obližev, ki zgolj povečuje entropijo sistema. Odgovornost zato nosijo vsi deležniki, od politikov do zdravnikov, od zdravstvenega menedžmenta do ponižanih pacientov. Vsi skupaj desetletja demonstrirajo svojo nemoč, tiho podporo nevzdržnemu statusu quo. Stare predstave javnega zdravstva se tu mešajo z novimi zablodami privatizacije. Poti nazaj ni več, javno-zasebno partnerstvo je realnost. Toda s povsem drugimi institucionalnimi rešitvami, strogo regulacijo in jasno družbeno odgovornostjo.