Sokrivi ste za nastalo situacijo, dragi zdravniki. Čakalne vrste so tudi vaš problem. In še to? Koliko več ste vredni od univerzitetnih profesorjev? Si upate povedat na glas? Niste, dragi zdravniki, niste.
Obenem mi ni jasno, zakaj se javni denar steka k zasebnikom. Ustavimo to! Zasebnike naj financirajo le stranke, ki si to lahko privoščijo in videli bomo, koliko jih bo preživelo. Kar sama zamerim ministru, je prav to. Igra dvojno igro. Javni sistem rešuje z odtekanjem denarja k zasebnikom.
Rešuje javni sistem? Ne. Podpira zasebnike? Žal ja. Dopušča izsiljevanje zdravnikov? Ja. Do kdaj? Do kod?
To je isto, kot če bi učitelji učence dopoldne naučili le za triletno srednjo, popoldne pa bi jih v zasebnih šolah pripravljali za gimnazijo. Z javnim denarjem. Pa kdo si je zamislil ta sistem?
Zdravniki naj pokažejo rezultate svojega dela, nato naj se pogajajo. Tu se opravičujem vsem tistim, ki tiho krpajo in vzdržujejo javni sistem in jim je daleč najpomembnejši pacient.
Pa še to. Ni zdravnikov? Zakaj država plača šolanje zdravnikov, nato pa jih spusti v tujino ali k zasebnikom? Toliko let, kolikor so študirali, naj vrnejo z delom v javnem sistemu. Učitelji vračamo.
In o tujih zdravnikih? Spet se ubožčki ne morejo naučiti slovenščine. Ta je zanje prezahtevna. Zato potrebujejo prilagojene izpite. Naredili so medicinsko fakulteto, zdaj pa tarnajo zaradi enega izpita iz jezika. Bog pomagaj, ker to je res narobe svet. In kaj naredi ministrstvo? Jezi se nad Centrom za slovenščino kot tuji jezik. Kako grdi so, ker imajo tako zahtevne izpite.
Vem, da bo nastalo situacijo mogoče razrešiti le z jasnimi pravili igre. Za zdravnike. Pa srečno, minister.
Manja Voglar, Krško
