Izzivov, ki nam jih prinaša življenje, pogosto ne moremo predvideti. Pa vendar je v naši moči, da se nekaterim od njih poskušamo izogniti. Z ustreznim življenjskim slogom in preventivnim ravnanjem ter opustitvijo nekaterih razvad lahko zmanjšamo marsikatero tveganje, ki smo mu izpostavljeni v življenju.

Kako tvegano živimo Slovenci?

Rezultati testa »Kako tvegano živim?« Zavarovalnice Triglav so pokazali, da je splošno tveganje kot povprečje več različnih področij pri sodelujočih trenutno precej majhno, a se številke po teh področjih seveda razlikujejo.

Če želite tudi vi izvedeti, kako tvegano je vaše življenje, rešite test.

Zelo dober rezultat so sodelujoči v povprečju dosegli pri vprašanju, ki je preverjalo, koliko časa spijo. Na podlagi testa večina Slovencev spi od 7 do 9 ur dnevno, kar je priporočljiva dolžina vsakodnevnega spanca.

Med najpogostejšimi dejavniki tveganja, ki smo jim izpostavljeni Slovenci, pa je na prvem mestu zagotovo stres, tako imenovani tihi morilec 21. stoletja. Povprečno so sodelujoči na 10-stopenjski točkovni lestvici, pri čemer 1 predstavlja najnižjo vrednost in 10 najvišjo, ocenili, da je prisotnost stresa v njihovem življenju dobri 6,1 točke.

Drugi najpogostejši dejavnik tveganja pri sodelujočih v testu je stopnja telesne aktivnosti. Kar 15 % sodelujočih se v svojem prostem času ne rekreira, 35 % pa jih je aktivnih zgolj 1-krat do 2-krat na teden. Skrb vzbujajoč je podatek, da je med dvema podpovprečno aktivnima starostnima skupinama tudi tista, ki jo sestavljajo mladi med 15. in 24. letom starosti.

Na tretje mesto med dejavniki tveganja pri sodelujočih pa se uvršča čas, ki ga preživimo na cestah. Nevarnost, da se nam na cesti pripeti nesreča, seveda narašča s številom kilometrov, ki jih prevozimo. Največ sodelujočih s svojim jeklenim konjičkom prevozi med 10 in 15 tisoč kilometri na leto.

Vaša tveganja ogrožajo tudi vaše najbližje

Ob vseh naštetih dejavnikih, ki morda predstavljajo tveganje tudi v vašem življenju, seveda ni treba, da ste črnogledi. A smiselno je, da vseeno nekaj premisleka namenite svoji prihodnosti in prihodnosti tistih, ki jih imate v svojem življenju najraje. Tudi vaši svojci lahko v trenutkih, ko vas kaj upočasni, denimo bolezen ali poškodba, občutijo posledice.

Samo predstavljate pa si lahko, kako se njihovo življenje spremeni, če se vam zgodi najhujše. Zato je dobro pomisliti tudi na sklenitev ustreznih zavarovanj, kot je Življenjsko zavarovanje za primer smrti. To bo v primeru najhujšega poskrbelo za finančno varnost vaših najbližjih.

Prav skrb za družino je glavni razlog, zaradi katerega se posamezniki odločajo za sklenitev Življenjskega zavarovanja za primer smrti. Največ jih zavarovanje sklene v aktivni dobi, povprečno pri 39 letih, ko so že doživeli dve pomembnejši življenjski prelomnici – rojstvo otroka ali nakup nepremičnine. V Zavarovalnici Triglav za obdobje med letoma 2016 in 2022 ugotavljajo, da je najpogostejši razlog za uveljavljanje izplačila iz Življenjskega zavarovanja za primer smrti sicer bolezen zavarovane osebe, čemur pripisujejo 80 % vseh primerov. Povprečna starost pokojnega, ki je imel sklenjeno Življenjsko zavarovanje za primer smrti, je bila 50 let.

A kljub omenjenim podatkom in temu, da se posamezniki zavedajo večje finančne odgovornosti, ki jo prinašajo prej omenjene življenjske prelomnice, je skrb vzbujajoče dejstvo, da je bilo med novosklenjenimi Življenjskimi zavarovanji za primer smrti v letu 2022 skoraj tretjino zavarovanj z minimalno zavarovalno vsoto do 20.000 evrov.

Glede na to, da je priporočljiv minimum zgolj za nadomestitev izpada dohodka zavarovane osebe trikratnik njene letne plače, je to precej malo. Če upoštevamo povprečno neto plačo v Sloveniji in vzamemo za primer osebo pri 40-ih letih s partnerjem, a brez otroka, bi morala zavarovalna vsota znašati več kot 40.000 evrov. Nikakor pa ta znesek ne zadošča še za pokritje morebitnih finančnih dolgov v obliki kreditov in za zagotovitev finančne varnosti vzdrževanih družinskih članov.

Priporočljivo zavarovalno vsoto si lahko izračunate s spletnim testom.