»Rusija na žalost še naprej izvaja raketne napade na civilno in kritično infrastrukturo Ukrajine. Skoraj polovica našega energetskega sistema je onemogočena,« je na novinarski konferenci v petek dejal Šmihal.
Zelenski, ki je pred tem poročal o desetih milijonih Ukrajincev brez elektrike, je v petek zvečer razmere kot še posebej težke opisal v 17 regijah in prestolnici Kijev. Obenem pa podnevi prihaja do vse manjšega števila nujnih izklopov elektrike, je dejal po poročanju britanskega BBC.
V Kijevu se sicer po besedah drugega moža mestne uprave Mikole Povorožnika pripravljajo na različne scenarije, vključno s popolno prekinitvijo oskrbe z elektriko. Ni povedal, kaj načrtujejo v tem primeru, a evakuacija mesta naj ne bi bila predvidena.
Nizke temperature in prvi sneg
Ukrajinski upravljavec električnega omrežja Ukrenergo je na Telegramu objavil, da je »agresorska država uradno priznala, da je njen cilj uničiti našo energetsko infrastrukturo in pustiti Ukrajince brez elektrike in ogrevanja« in to v času, ko temperature v državi že padajo pod ničlo in je v Kijevu zapadel prvi sneg.
Rusija je v četrtek, le dva dneva po enem od najhujših bombardiranj doslej, znova obstreljevala energetsko infrastrukturo v državi in civilne stavbe. K tej taktiki se je Moskva zatekla po nedavnih neuspehih na bojišču, sama pa navaja, da gre za odgovor na »nepripravljenost« Kijeva na mirovna pogajanja.
Izpadi elektrike so najhuje prizadeli mesta regije Kijev, Odeso, Vinico in Ternopil. Vlada poziva prebivalce, naj varčujejo z energijo pri uporabi gospodinjskih aparatov.
Lenarčič: Evropska humanitarna pomoč Ukrajini trenutno namenjena pripravam na zimo
Evropska pomoč Ukrajini se na humanitarnem področju trenutno osredotoča na priprave na zimo. EU tako s finančno in materialno pomočjo Ukrajino oskrbuje predvsem s primernimi bivalnimi enotami in opremo na področju oskrbe z energijo, ki je zaradi ruskih napadov močno motena. Slovenija je zelo aktivna, je povedal evropski komisar Janez Lenarčič.
»Zimo je lahko predvideti, zima vedno pride in je v Ukrajini lahko zelo huda, temperature se lahko spustijo tudi do minus 30 stopinj Celzija,« je v četrtek ob predstavitvi evropske pomoči Ukrajini povedal evropski komisar za krizno upravljanje Lenarčič. »Lahko si predstavljate, kako huda bi lahko bila ta zima za Ukrajince ob izpadih elektrike, pomanjkanju vode, težavah z ogrevanjem, kar je vse posledica ruskega uničevanja kritične infrastrukture,« je poudaril.
Priprave na zimo imajo tako po komisarjevih besedah prednost tako pri finančni pomoči, ki jo prejemajo humanitarne organizacije na terenu, kot tudi pri materialni pomoči, ki jo članice EU in nekaj drugih držav Ukrajini zagotavljajo prek evropskega mehanizma civilne zaščite. »Trenutno dobavljamo začasna bivališča, primerna za zimo. Več sto bivalnih enot je bilo že dobavljenih Ukrajini. Druga prioriteta pa je pomoč na področju oskrbe z energijo,« je povedal Lenarčič.
Tudi Slovenija poslala generatorje
Članice unije so Ukrajini 500 električnih generatorjev dostavile prek mehanizma civilne zaščite, še 300 pa jih je bilo financiranih iz finančne pomoči EU. Ukrajincem poleg tega pošiljajo opremo za popravilo električnih omrežij. Generatorje je Ukrajini poslala tudi Slovenija, je povedal komisar za krizno upravljanje. Dostavila pa ji je tudi že hrano, zdravila, medicinsko opremo in opremo za razminiranje. Ta je pomembna prvina evropske pomoči, saj so ukrajinske sile uspele v zadnjih mesecih osvoboditi večje dele ukrajinskega ozemlja, kjer so po ruski okupaciji ostale mine in neeksplodirana sredstva, je dejal Lenarčič.
»Slovenija je zelo aktivna pri pomoči Ukrajini od samega začetka. Prvo tovorno vozilo, ki je v prvih dneh vojne kot odgovor na ukrajinsko zaprosilo za pomoč prispelo v Kijev, je bil tovornjak s slovensko pomočjo,« je poudaril komisar iz Slovenije. Izrazil je željo, da bo Slovenija pomagala, dokler bo treba. Upa pa, da se bo kmalu pridružila tudi sprejemanju bolnikov iz Ukrajine. Unija namreč izvaja tudi evakuacijo bolnikov iz Ukrajine. Do sredine meseca so jih v članice EU premestili 1500, sprejelo jih je 18 držav.
Največja, najbolj kompleksna, najdaljša operacija
Ukrajinske oblasti so sicer v devetih mesecih podale že 119 prošenj ali dopolnitev prošenj za materialno pomoč iz evropskega mehanizma civilne zaščite, prvo že sredi februarja, torej še pred začetkom ruske invazije. V odgovor na teh 119 zaprosil je EU Ukrajini po komisarjevih besedah dostavila skoraj 75.000 ton humanitarne pomoči v skupni vrednosti več kot 450 milijonov evrov. »To je največja, najbolj kompleksna, najdaljša operacija v zgodovini mehanizma in se še nadaljuje,« je poudaril Lenarčič, ki je povedal, da je bil evropski mehanizem civilne zaščite vzpostavljen pred več kot dvema desetletjema.
Vrednost dosedanje humanitarne pomoči Ukrajini, pa tudi Moldaviji, pri kateri gre za finančno pomoč, namenjeno humanitarnim organizacijam na terenu, pa znaša 532 milijonov evrov. Skupaj so tako EU oziroma njene članice na humanitarnem področju soočanja z rusko agresijo namenile že skoraj milijardo evrov sredstev, je še poudaril evropski komisar Lenarčič.
