V skladu z načeli reforme, ki vodi v smer ocenjevanja kvalitete raziskovalnega dela, je univerza že pristopila k posodobitvi pravilnika o mentorstvih za doktorski študij. V pripravi je tudi metodologija ocenjevanja raziskovalnega dela v skladu z novim zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, začela pa se je tudi temeljita prenova habilitacijskih postopkov.
Sporazum vzpostavlja temelje za vzpostavitev meril za ocenjevanje raziskovalnih ustanov, raziskovalnega dela oziroma projektov ter dosežkov raziskovalk in raziskovalcev, ki bodo temeljila na presoji kvalitete in pomembnosti raziskovalnega dela in ne na enostavnem štetju znanstvenih objav, so zapisali na univerzi.
Spremembe v vrednotenju raziskovalnega dela v skladu s sporazumom bodo vplivale na procese odločanja, katere raziskovalce zaposliti, promovirati ali nagraditi, izbiro raziskovalnih predlogov za financiranje in ugotavljanje in katere raziskovalne ustanove podpreti.
Pristop k sporazumu je po mnenju rektorja Gregorja Majdiča pomemben korak za univerzo, saj so se s podpisom zavezali k dejanski temeljiti prenovi vrednotenja raziskovanja. A to ne pomeni, da znanstvene objave zato ne bodo več pomembne. »Znanstvene objave bodo še vedno imele osrednjo vlogo pri vrednotenju uspešnosti raziskovalcev, vendar pa ne bo več pomembno, koliko znanstvenih člankov je nekdo objavil. Potrebno bo začeti s presojanjem dejanske vsebine znanstvenih objav, njihove odmevnosti tako v znanstveni skupnosti kot širše v družbi,« so v sporočilu za javnost povzeli besede Majdiča.
