Kandidati in volilci

Leva sredina (pojem uporabljam v najširšem pomenu) podcenjuje svoje volilce. Dogaja se v Združenih državah, dogaja se v Evropi in dogaja se tudi v Sloveniji. Brez konkretne vizije za prihodnost, brez prave ideološke podlage, ki bi ji uspelo na novo definirati podobo sveta in družbe, in brez pravih kandidatov se ohranjajo na oblasti samo zato, ker volilci vedo, česa nočejo. V Ameriki je tako največji adut demokratov Donald Trump, v Sloveniji pa je največji pokrovitelj »levih« (termin si lahko razlagate kakor želite) kandidatov prav Janez Janša. Brez antijanšizma ne bi bilo Roberta Goloba in tudi njegovi predhodniki, od Zorana Jankovića dalje, ne bi zmagovali na volitvah. In če smo že pri tem, tudi Nataše Pirc Musar ne bi bilo. Kaj imajo omenjena gospoda in gospa skupnega z levo sredino (razen antijanšizma), ni povsem jasno. Še manj je razumljivo, zakaj si morajo levo od Nove Slovenije znova in znova izposojati podjetnike, poslovneže in v glavnem premožne ljudi, ki naj domala brez političnih izkušenj zasedejo visoke položaje. Kot da na levi sredini ne bi bili zmožni gojiti novega političnega kadra, ki bi začel politično kariero z deljenjem volilnih letakov, s prvo izvolitvijo v krajevno skupnost, v občinski svet, nato v parlament in v izvršilno vejo oblasti. Politika je obrt, ki se je učiš počasi.