Prvi bralec piše takole: »Blizu Kranjske Gore imam počitniško hišo. Že več kot deset let uporabljam makadamsko pot za dovoz do svoje parcele. S to potjo nikoli ni bilo težav, saj so jo uporabljali tudi prejšnji lastniki vikenda, ki sem ga kupil od njih. Pred kratkim pa je k meni prišel novi arogantni lastnik te parcele in mi zagrozil, da njegove poti ne smem več uporabljati. Ker se bojim, da do dogovora ne bova prišla, me zanima, ali lahko služnost poti morda iztožim?«
Odgovor: Po mojem mnenju ste služnost že priposestvovali. Zakon namreč določa, da stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari (to ste vi) dejansko izvrševal služnost v dobri veri vsaj deset let. Menim, da dobrovernost v vašem primeru obstaja, saj ste imeli vse razloge, da ste verjeli, da imate na sporni cesti služnost. V primeru, če ne bi uspeli dokazati dobrovernosti, bi bila situacija za vas nekoliko manj ugodna, saj bi v tem primeru lahko priposestvovali služnost šele po dvajsetih letih. Obstoj služnosti se da ugotoviti tudi s tožbo.
Drugi pa takole: »Na zemljišču v bližini Otočca imam služnostno pravico hoje in prevoza. Lastnik te parcele mi pogosto onemogoča izvrševanje služnosti tako, da na cesto postavlja določene ovire. Nekaj časa sem vse skupaj prenašal, zdaj mi je pa prekipelo. Zanima me, ali lahko sodno zahtevam, naj preneha s tem svojim početjem? Kako?«
Odgovor: Seveda lahko. Zoper služnostnega zavezanca lahko vložite tožbo, s katero zahtevate, naj preneha z oviranjem služnosti. Za vložitev te tožbe se smiselno uporabljajo pravila o tako imenovani prepovedni tožbi zaradi vznemirjanja (99. člen Stvarnopravnega zakonika), kar pomeni, da lahko zahtevate, naj lastnik te parcele preneha tako s sedanjim kot tudi z bodočim oviranjem služnosti. Soseda lahko opozorite, da boste, če bo motenje služnosti nadaljeval in vam povzročal škodo, zoper njega vložili še odškodninsko tožbo in zahtevali odškodnino zaradi škode, ki vam je nastala in vam še nastaja z njegovim motenjem oziroma vznemirjanjem.
