Zadali so si, da gredo za začetek za eno leto, nato pa vidijo, kako in kaj. A kot pravi, si že po mesecu in pol življenja na Baliju želijo na tem indonezijskem otoku ostati dlje časa. Tam je vse zelo drugače, a je vsem trem zelo všeč. Dobro se počutijo – in kar je odločilno, se predvsem dobro počuti njun osemletni sin, ki se je že dobro vpel v novo okolje. V Sloveniji mu šola ni bila blizu, na Baliju, kjer hodi v mednarodno šolo, jo je vzljubil. »Učenje temelji na izkustvu. V šoli veliko časa preživijo zunaj in imajo tudi vrt, ki ga dnevno obdelujejo. Zdaj ko so ravno v fazi učenja o elektriki, ni nič učenja na pamet, temveč povezujejo kable in tako spoznavajo stvari,« pojasnjuje Brigita Bračko.

V Cangguju, ki je mesto priseljencev, je veliko druženja. »Družabno življenje je zelo pomembno. Hitro spoznaš nove ljudi, s katerimi se začneš družiti, in tako se skoraj vsak dan dobiš z nekom na zajtrku, kosilu ali večerji,« novo življenje še opisuje Bračkova. Druženje v lokalih in restavracijah pa je v obalnem mestu enostavno, saj je tam pravi raj za gurmane, pri čemer so cene dobre hrane tudi precej dostopne. Izbirati je sicer mogoče med različnimi ravnmi restavracij: med lokalnimi, kjer si je obrok mogoče privoščiti že za evro ali evro in pol, ter med zahodno naravnanimi, kjer so cene precej višje, a vseeno nižje kot pri nas. Tako je šesthodni ribji meni z vinom v eni od canggujskih restavracij denimo okoli 50 evrov na osebo.

Dostopnejše so tudi nepremičnine. Najem hiše z bazenom in vsem osebjem, ki skrbi za gospodinjstvo, vrt in bazen, je primerljiv z najemnino trisobnega stanovanja v centru Ljubljane, še enega od vidikov življenja na Baliju predstavi Brigita Bračko. Čeprav se najemnine tudi na Baliju v zadnjem času višajo.

Hiša z bazenom in vrtnarjem

Brigita Bračko z družino živi v hiši z bazenom, za katero skrbijo domačini. »Najprej nismo želeli imeti osebja za hišo, a so nam razložili, da je to tukaj običajno in za lokalno prebivalstvo predstavlja vir zaposlitve.« Tako imajo čistilca bazena, vrtnarja in gospodinjo. A hkrati so ob tem udobju, kot pripoveduje Bračkova, hiše na Baliju opremljene z veliko manj stvarmi, kot smo vajeni v evropskem vsakdanjiku, in na tak način je mogoče spoznavati bolj minimalistično življenje. »Tu se naučiš živeti drugače in ugotoviš, s kako malo lahko živimo, prav tako pa z manj denarja lahko živiš veliko bolj kakovostno. Prav tako je vse bolj sproščeno in ne tako podrejeno delu. Priseljenci delajo na daljavo in tu dobiš občutek, da je vse mogoče. V Sloveniji se hitro znajdeš v omejitvah, kako se kaj ne da in kako ne bo uspelo. Tu pa vidiš, s čim vse se ljudje preživljajo, na nekatere stvari ne bi niti pomislil,« pripoveduje Bračkova, ki se ukvarja s hipnoterapijo, njen mož pa je certificirani svetovalec za spanje. Oba delata na daljavo, s Slovenijo in tujino.

Življenje je sreča

Za Balijce sogovornica pravi, da so izjemno prijazni in ustrežljivi, vedno nasmejani. »Imajo drugačen pogled na življenje in od njih se lahko veliko naučimo.« Vsakdan je na Baliju precej umirjen, čeprav po njenih besedah priseljenci vanj vnašajo hitenje. »V Evropi si že, ko se zbudiš, ves pod stresom, kaj vse te čaka, česar tukaj ni. Škoda je le, da priseljenci morda preveč vnašamo naš način življenja, ko že zjutraj takoj skočimo na motor in odhitimo nekaj počet. Tu so prioritete drugačne.«

Srfanje in obredje

Poleg načina življenja, srfanja in narave je k selitvi na Bali po besedah Brigite Bračko pripomogla tudi duhovnost. »Zelo so mi simpatični hindujski običaji. Fascinirajo me verske slovesnosti, ki so za domačine zelo pomembne.« Po otoku je tudi veliko templjev, kamor v košaricah redno prinašajo darove za bogove, zraven pa prižigajo še kadilo.

Zanimiv je tudi sistem poimenovanja, ime osebe namreč pojasnjuje, kateri po vrsti med sorojenci se je rodil in iz katere kaste prihaja. Imena, ki govorijo o položaju v družini in družbi, pa so enaka tako za moške kot ženske.