»Evropska komisija priporoča, da Evropski svet Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, a ob razumevanju, da opravi določene korake,« je ob predstavitvi letošnjega širitvenega poročila v parlamentu povedal evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.

Bruselj pričakuje, da BiH prednostno sprejme dopolnila glede integritete k obstoječemu zakonu o visokem sodnem in tožilskem svetu. Poleg tega naj sprejme nov zakon o tem svetu, zakon o sodišču BiH ter zakon o preprečevanju konflikta interesov. Komisija od BiH pričakuje tudi napredek na področjih boja proti korupciji, učinkovitega upravljanja migracij in meja ter svobode izražanja in medijev. Varhelyi je poudaril še, da so voditelji EU pozvali k dokončanju ustavnih in volilnih reform.

»Podelitev statusa kandidatke je ponudba Evrope Bosni in Hercegovini ter njenim ljudem. To delamo za njih. Vendar pa se ob tem pojavljajo tudi velika pričakovanja. Zdaj mora elita to uresničiti,« je povedal komisar za širitev. Po splošnih volitvah v BiH 2. oktobra pričakuje, da bodo institucije na državni in kantonalni ravni vzpostavljene hitro, da bi se osredotočili na reforme.

Končno odločitev o podelitvi statusa kandidatke bo sprejel Evropski svet, v katerem sodelujejo voditelji držav članic EU, je še povedal Varhelyi in dodal, da bi se to lahko zgodilo decembra. Da bi status kandidatke BiH podelili še letos, si močno prizadeva tudi Slovenija. Voditelji EU so sicer na junijskem vrhu sklenili, da so BiH pripravljeni podeliti ta status, in Evropsko komisijo pozvali, naj poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, ki jih je določila v svojem mnenju o kandidaturi leta 2019.

Komisar je danes poudaril, da te prednostne naloge ostajajo nespremenjene. Pred začetkom pogajanj bo morala BiH izpolniti vse, je sklenil komisar.

Pahor pozdravil predlog o dodelitvi statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini

Predsednik republike Borut Pahor je pozdravil današnjo odločitev Evropske komisije, da Evropskemu svetu predlaga dodelitev statusa države kandidatke Bosni in Hercegovini. Kot so poudarili v predsednikovem uradu, ima ta odločitev velik pomen za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu.

V uradu predsednika republike so v sporočilu za javnost zapisali, da je Pahor že februarja, še pred rusko invazijo na Ukrajino, predstavil pobudo za podelitev statusa kandidatke BiH brez slehernega pogoja. Dodali so, da je Pahor glede tega vselej poudarjal, da pri BiH ne gre za ozko administrativno izpolnjevanje pogojev, marveč za »prvovrstno geopolitično vprašanje«.

Pahor se je v začetku junija o svoji pobudi posvetoval tudi s premierjem Robertom Golobom. V skladu z njuno odločitvijo je predsednik poslal pismo predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, premier Golob pa se je za uveljavitev pobude zavzel na junijskem zasedanju Sveta EU, so še zapisali v uradu predsednika.

V predsedniški palači poudarjajo, da je Slovenija kljub začetnemu neuspehu dosegla, da je Svet EU naložil Evropski komisiji, da pripravi poročilo o BiH. »Današnja odločitev Evropske komisije vzbuja veliko upanje, da bo na decembrskem zasedanju Sveta EU Bosna in Hercegovina dobila status kandidatke, kar je po mnenju predsednika Pahorja prelomno iz dveh razlogov - prvič, ker se s tem dejansko začenja evropska perspektiva Bosne in Hercegovine, in drugič, ker je to velikega pomena za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu,« so še dodali v izjavi za javnost.

Bruselj Srbijo poziva k spoštovanju sankcij proti Rusiji

Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je ob predstavitvi letošnjega širitvenega poročila sicer okrcal Srbijo, ki da mora biti bolj usklajena z evropsko zunanjo politiko, tudi pri sankcijah proti Rusiji, uvedenih zaradi njene agresije na Ukrajino. Srbija mora biti iskren partner in zaveznik Evrope pri zagovarjanju skupnih vrednot in zagotavljanju varnosti in blaginje, je dejal Varhelyi. »V trenutnih geopolitičnih razmerah mora Srbija okrepiti usklajenost z evropsko zunanjo politiko, tudi pri deklaracijah in sankcijah proti Rusiji,« je še poudaril.

Komisar je v odgovoru na vprašanja članov odbora Evropskega parlamenta za zunanjo politiko poudaril, da se vsaka kandidatka svobodno odloči za evropsko pot. Srbija je po njegovih besedah ne le partnerica, ampak tudi zaveznica EU. »Zaveznice pa lahko prosimo tudi za pomoč in to tudi počnemo. Potrebujemo vas zdaj,« je pozval Srbijo.Ta zahodnobalkanska država namreč ne izvaja sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino.

Komisar za širitev je dodal, da želi EU Srbiji pomagati pri naslovitvi izzivov na področju energetske varnosti. »EU je najpomembnejši politični in gospodarski partner Srbije,« je poudaril.

V širitvenem poročilu, v katerem komisija vsako leto oceni napredek držav kandidatk na njihovi poti v EU, sicer Bruselj ugotavlja, da je Srbija nadaljevala implementacijo reform, povezanih s pridruževanjem EU, tudi na področju vladavine prava. Varhelyi je v predstavitvi poročila na zunanjepolitičnem odboru parlamenta pozdravil napredek te zahodnobalkanske države, ki se že pogaja o vstopu, na področju boja proti korupciji, več pa komisija pričakuje na področjih svobode izražanja in svobode medijev.

Komisija je sicer danes sicer predstavila poročila o napredku za vseh šest držav Zahodnega Balkana in tudi za Turčijo, medtem ko letošnji širitveni sveženj še ne vsebuje poročil za Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo. Ukrajina in Moldavija sta status kandidatke prejeli junija, Gruziji pa so voditelji EU obljubili evropsko perspektivo.

Predlog o podelitvi statusa kandidatke Bosni in Hercegovini pomemben uspeh slovenske zunanje politike

Ministrstvo za zunanje zadeve pozdravlja priporočilo Evropske komisije za podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini, so sporočili z MZZ. Ministrica Tanja Fajon je ob tem poudarila, da ta predlog šteje tudi za pomemben uspeh slovenske zunanje politike.

»Želim si, da bi današnjo odločitev tako pripadniki politične elite kot tudi državljanke in državljani Bosne in Hercegovine videli kot uspeh in hkrati kot zavezo za uresničitev potrebnih reform,« je dejala Fajon in pri tem poudarila slovensko vlogo pri današnjem zgodovinskem dogodku.

Kot je povedala, je bila namreč Slovenija tista, ki je še pred junijskim vrhom Evropskega sveta oblikovala konkreten predlog za podelitev kandidatskega statusa BiH. »Po Evropskem svetu pa smo se na vseh ravneh angažirali pri pojasnjevanju partnerjem v Evropski uniji, zakaj je Bosni in Hercegovini treba podeliti kandidatski status,« je še dodala.

Kot je dejala, gre za strateško odločitev, ki BiH in celotni regiji Zahodnega Balkana pošilja jasen signal, da je njena prihodnost znotraj EU. »To sporočilo je še posebej pomembno v luči spremenjene varnostno-politične situacije v Evropi zaradi ruske agresije na Ukrajino,« je še poudarila.

»Slovenska diplomacija pod novim vodstvom dokazuje, da deluje proaktivno in da glede podpore Zahodnemu Balkanu misli skrajno resno – ne zgolj deklarativno, temveč tudi zelo konkretno. Glede na to, da sem večino svoje politične kariere posvetila ravno regiji Zahodnega Balkana, tudi Bosni in Hercegovini, sem ob današnjem pozitivnem priporočilu Evropske komisije še posebej zadovoljna,« je še sporočila zunanja ministrica.

Golob: Slovenija se bo zavzemala, da celotni Zahodni Balkan čim prej vstopi v EU

Predsednik vlade Robert Golob je pozdravil predlog o dodelitvi statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini, ki ga je danes v imenu Evropske komisije podal komisar za širitev Oliver Varhelyi. Po Golobovih besedah se bo Slovenija zavzemala, da celotni Zahodni Balkan čim prej vstopi v EU, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Premier je poudaril, da odločitev komisije temelji na pobudi slovenske vlade junija letos. »To priporočilo potrjuje, da je bilo naše stališče pravilno, da so bili naši argumenti razumljeni in nato tudi sprejeti,« je še sporočil.

Kot je zapisal, gre za zunanjo politiko nove slovenske vlade, ki »v ospredje postavlja varnost in enotnost celotne Evrope, vključno z Zahodnim Balkanom«. Pri tem verjame, da so bila stališča njegove vlade slišana, ker deluje odkrito in konstruktivno.

»Pri tem ni ključna velikost držav, ampak svežina predlogov in kakovost idej, česar se je slovenska zunanja politika v zadnjih letih premalo zavedala,« je še sporočil predsednik vlade.

Ob tem je izrazil željo, da bi priporočilo komisije dalo upanje vsem prebivalcem BiH. »Naše sporočilo je, da na BiH nismo pozabili in ji bomo še naprej stali ob strani. Slovenija se bo zavzemala, da celotna regija Zahodnega Balkana čim prej vstopi v Evropsko unijo,« je dodal Golob.