»Ne, nisem razočaran. Zakaj bi bil. Jaz mislim, da je danes bil vseeno narejen pomemben premik na to temo, nenazadnje je bila opravljena zelo poglobljena razprava, trajala je kar nekaj ur,« je povedal premier v izjavi za novinarje po prvem dnevu svojega prvega zasedanja Evropskega sveta.
Dvig iz evropske pozabe
Po njegovem mnenju je prav, da je prišlo do tega, saj so po eni strani Bosno in Hercegovino potegnili iz neke vrste evropske pozabe, v kateri je bila dolga leta. Na drugi strani pa so tudi zastavili neko okvirno časovnico, v kateri se bo ta tema ponovno pojavila na Evropskem svetu in bodo nato prišli tudi do konkretne rešitve.
Preberite še: Žalost in veselje širitvene politike
Naslednji korak bo po njegovih besedah poročilo Evropske komisije o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, določenih v mnenju komisije o kandidaturi BiH. V njem se bo osredotočila na tiste kriterije, ki so ključni za to, da bi lahko podelili kandidaturo. To je po Golobovih besedah čisto tehnokratski pristop, ampak je isti, kot je bil uporabljen v primeru Ukrajine in Moldavije. Tako da je s tega vidika ta proceduralni pristop ustrezen, je ocenil premier.
Status bi lahko prejela še letos
Komisija bo poročilo predvidoma pripravila do oktobra, nakar se bo lahko bolje presojalo, kakšna bo realistična časovnica.
»Čisto možno je, da bo tudi že do konca letošnjega leta, ampak to ni odvisno ne od Slovenije niti ne Evropske komisije, ampak tudi od oblasti v Bosni in Hercegovini,« je glede tega, kdaj bi lahko BiH prejela status kandidatke, pojasnil premier.
Medtem ko so nekatere države članice zagovarjale tovrsten tehnokratski pristop, so druge, med njimi Slovenija, želele dati sporočilo, da Zahodni Balkan ni pozabljen ali odrinjen na stran samo zaradi tega, ker v tem trenutku divja vojna v Ukrajini, je dejal.
Ideja ni problem, temveč postopek
Največja težava pri iskanju dogovora je bil ravno postopek, in ne sama ideja, da se BiH podeli status kandidatke. Temu je naklonjena večina držav članic. O tem, kdo je najbolj nasprotoval slovenskemu predlogu, premier ni želel govoriti.
So pa viri pri EU pojasnili, da sta Slovenijo na zasedanju najmočneje podprli Avstrija, pa tudi Hrvaška. Medtem ko sta največji nasprotnici tega pristopa Danska in Nizozemska.
V sklepih je sicer Evropski svet zapisal, da je BiH pripravljen podeliti status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Evropsko komisijo so voditelji EU pozvali, naj brez odlašanja poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, da bodo lahko odločili o tem. Slovenija je sicer predlagala, da bi BiH že danes podelili status kandidatke.
