»Pozivam vas: zagotovite, da boj za mir v Ukrajini in v vsej Evropi ne bo odvisen od nesporazumov in različnih pogledov med državami članicami,« je voditelje EU na zadnjem letošnjem evropskem svetu pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Njegove besede so merile predvsem na nepričakovani zaplet pri dokončni potrditvi 18 milijard evrov makrofinančne pomoči za Ukrajino. Ta je bila na načelni ravni že dogovorjena med članicami, toda v zadnjem trenutku se je zapletlo zaradi poljskega nasprotovanja davku na multinacionalke. Ker so to odločitev sprejemali v paketu z makrofinančno pomočjo Ukrajini, madžarskim programom črpanja sredstev za okrevanje po pandemiji koronavirusa in delno zamrznitvijo kohezijskih sredstev Madžarski, je tudi pomoč Ukrajini obtičala na tnalu veta Poljske, sicer ene izmed največji podpornic Ukrajine. Že tako vsebinsko nabit enodnevni vrh evropskih voditeljev se je zato danes še malce zakompliciral.
Golob: Status kandidatke upanje za prebivalce BiH
Razlog za tak paket, ki ga je premier Poljske Mateusz Morawiecki opisal za nezdružljivega, saj da so v isti koš zmetali »jabolka in banane«, je bila bojazen, da ne bi Madžarska v zadnjem trenutku vendarle še poskušala blokirati pomoči Ukrajini in globalnega davka. Toda na koncu so vse štiri odločitve vendarle sprejeli, saj se je Poljska odpovedala vetu.
Po tem razpletenem gordijskem vozlu so države članice pričakovano potrdile tudi podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini. Toda pristopna pogajanja Sarajeva se bodo lahko začela šele po izpolnitvi 14 reformnih pogojev.
Premier Robert Golob, ki je podelitev statusa kandidatke BiH predlagal že junija letos, je ocenil, da gre za eno najpomembnejših geostrateških in političnih odločitev, ki jih je Evropska unija sprejela v zadnjem obdobju. »Širitveni proces je orodje, ki se ga v Sloveniji močno zavedamo in cenimo, saj smo sorazmerno nova članica EU. Širitveni proces je za nas pomenil upanje v boljšo prihodnost. Zato verjamemo, da z današnjo odločitvijo tako upanje dajemo tudi prebivalkam in prebivalcem Bosne in Hercegovine, podobno kot smo tako upanje pred meseci dali prebivalkam in prebivalcem Ukrajine in Moldavije,« je ocenil Golob.
Še enkrat o cenovni kapici
Evropski voditelji so na vrhu vnovič razpravljali tudi o ukrepih za zajezitev cen energentov, vendar dokončnega dogovora o višini cenovne kapice na zemeljski plin niso sprejeli. Že ob prihodu na vrh se je premierju Golobu zdelo nesmiselno, da bi poskusili na zadnjem letošnjem zasedanju voditeljev o tem najti soglasje. Države so se po njegovih besedah namreč razhajale samo še glede višine cenovne kapice in ali bo ta veljala zgolj na nizozemski plinski borzi ali pa tudi za druge. S kvalificirano večino naj bi dokončen dogovor prihodnji teden dosegli energetski ministri EU.
