Zaradi precej negotove situacije, v kateri so se znašli mnogi umetniki, je konec leta 2020 omagala tudi Jana Fak. »Vzrok tega, da so mi začeli izpadati lasje, je bila sprva ščitnica, na koncu pa še izgorelost. K temu je zagotovo pripomogel stres, vendar je jasno, da se jedro tovrstnih problemov skriva globoko v duši, v lastni nevrednosti, ki je posledica travme ali zaporedje teh, ki smo jih nekako več ali manj vsi doživeli,« nam je v pogovoru povedala Jana Fak in dodala, da sama tega ne jemlje kot bolezen, temveč kot opomnik, da je treba najprej poskrbeti zase. »Svet zmeraj lahko počaka. Ker če ne bom dobro, ne morem služiti drugim. To pa je moje poslanstvo.« Dejstvo je tudi, da perfekcionizem, h kateremu stremi od vekomaj, ne vodi nikamor. »Vodi le v izgubo energije in bolezen. Ko ti to postane jasno in ozavestiš ta del, je lažje izpustiti. Nisem še čisto vsega izpustila. Mogoče nikoli ne bom, sem pa vsekakor bližje sebi in svoji resnici.«
Sebe je sprejela takšno, kot je
Po težki bolezni si je vzela čas zase, za svoj počitek, zdravljenje in se ne nazadnje začela soočati tudi s svojo lastno temo in sama s seboj. Zaradi izgorelosti je ostala tudi brez svojih oranžnih las, a kot pove, jih danes pravzaprav niti ne pogreša več. »Kot tudi ne pogrešam več stare verzije sebe. Najbrž se nikoli več ne bom vrnila na to barvo, ker mi je moja naravna postala ljubša. Končno lahko sprejemam sebe takšno, kot sem. Brez olepšav in nepotrebnih mask.«
Ko gre za njeno umetniško in osebno rast, ne gre prezreti, da je pri tem imela pomembno vlogo Frida Kahlo. »Še zmeraj je zelo prisotna, saj ponazarja žensko moč, ranljivost, bolečino in drznost. Brutalno realna in hkrati naivno romantična. Njeno življenje je bilo tako razburljivo in istočasno žalostno, polno bolečine. V tem se zelo prepoznam,« je povedala sogovornica in dodala, da je Frida zanjo kot vodnica, po kateri se zgleduje in ki ji je v veliko oporo. Medtem ko išče svoj notranji mir, ki ga najde globoko v sebi, v svoji tišini, v bližnjem gozdu in v hiški na Pohorju, ji je zagotovo v pomoč tudi družba črne mačje kosmatinke Matilde.
Ilustracije so bile od nekdaj refleksija njenega notranjega sveta. »Gajstna Angelca in Vidoviti Rudi sta vsekakor posebna lika, ki sta nastala iz največje radosti in sta poklon življenju. Iz zabave in pogovorov s prijateljem Boštjanom Polancem, ki je pomemben del kreativne ekipe in soustanovitelj projekta MaYda and Co. Pod tem imenom je nastal že prvi produkt, ki mu pri Maydi pravimo kreativna biblija,« je povedala ilustratorka in dodala, da je to 400-stranski notesnik, ki ga krasijo čudovite ilustracije, spodbudne misli, QR-kode z najrazličnejšimi vsebinami ter glasbo in še marsikaj. »Služi vsakdanjemu življenju in je nepogrešljiv popotnik. Vanj zapisujem svoje razpoloženje, rišem, zapisujem ideje, sestanke ...«
Pravzaprav so vsi »moodi« Jane Fak začeli nastajati v letu 2020 in so kot nekakšen izpovedni dnevnik. »Predvsem pa so namenjeni lastnemu izražanju najglobljih čustev. Knjiga že nastaja. To bo beseda, združena s čudovitimi ilustracijami in izseki teh, ki so nastale predvsem v zadnjih treh letih. Bo tudi v prodaji v moji spletni trgovini in morda še kje.«
Osebno in tudi kot umetnica je od nekdaj zelo kritična do svojega okolja in družbe, v kateri živimo. Kritična je tudi do sebe. »Predvsem mislim, da družbi manjka empatije, poslušnosti, razumevanja in avtentičnosti. Znašli smo se na razpotju, ko se bomo morali odločiti, v katero smer bomo šli. Manipulacija in izkoriščanje samo za dosego lastnih ciljev ne bosta nikakor prinesla dobrih rezultatov,« je svoje razmišljanje opisala sogovornica in hkrati dodala, da smo prišli v obdobje, ko se bomo morali naučiti bolje komunicirati in medsebojno sodelovati. »Predvsem pa biti avtentični in resnični. Navidezne maske so že zdavnaj pase in ni se več mogoče skrivati za ničemer.«
Otroške ilustracije so del nje
Jana Fak je ilustratorka, ki vidi v srce. Morda prav zaradi te čistosti lahko vstopa tudi v svet otroške igrivosti in domišljije. Tudi zato so otroške ilustracije zanjo nekaj posebnega. »So preprosto del mene. Ta moj notranji otrok nikoli ni zares zapustil mojega sveta in sva najboljša prijatelja. Odlično sodelujeva in si medsebojno pomagava. On je tisti, ki me vodi in usmerja, da lahko razumem otroško srce in dušo. Brez njega najbrž ne bi nastale tako čudovite in žive ilustracije,« pove Fakova, ki je že kot otrok rada prebirala slikanice, opazovala ilustracijo povsod, kjer je bila prisotna. Blizu so ji bile otroške japonske risanke, ki so tudi vplivale na njen stil izražanja.
Zato je bil tudi projekt Never Give Up, ki je nastal v času prvega vala koronavirusne epidemije, nekaj povsem samoumevnega. »Preprosto sem želela prispevati nekaj dobrega družbi, in to najmlajšim. Da bi jim s tem pomagala olajšati njihove skrbi in omiliti negotovost, v kateri smo se vsi znašli. Vsak dan sem pripravila eno brezplačno pobarvanko. To sem objavila na svojih družbenih omrežjih, nekaterim staršem in učiteljem poslala tudi prek elektronske pošte in jo še naložila na svojo spletno stran.« Sprva je imela namen to početi le 14 dni, a ko je videla odziv in radost otrok ter kako veliko jim to pomeni, je risala kar ves mesec. »Kasneje sem na željo nekaterih staršev naredila še verzijo pobarvanke v tiskani obliki. Letos je izšla že druga pobarvanka v tiskani obliki Never Give Up in jo je mogoče kupiti v moji spletni trgovini.« Brezplačno pa si jo lahko starši in vsi, ki radi barvate pobarvanke, naložite z njene spletne strani (www.janafak.net).
