Bojim se, da je prepozno. Putinova Rusija se je lotila vojne, ki je bila izgubljena že pred začetkom. Že Napoleon je zamujal za zgodovino, ko je mislil, da se ozemlja zavzemajo z vojsko. Kapital zavzema trge in potrošnike. Vojna je samo ena izmed sredstev za business as usual. Putin je zamudil za več kot 200 let. Za globalni trg pa je Rusija izziv, ker ji vladajo domači »oligarhi«, ne oligarhija globalnih korporacij. Putinova »posebna operacija« je priložnost, da si globalni oligarhi, ko se bo omenjena vojna končala, razdelijo bogastvo od Kaspijskega in Črnega morja do Arktike, od Baltika do Beringove ožine. Medtem se je EU popolnoma podredila strategiji ZDA in se obsodila na pasivno vlogo v vojni, ki je povsem v nasprotju s strateškimi interesi Evrope in Evropejcev in onemogoča reševanje dejanskih problemov človeštva, predvsem odpravljanje okoljske krize. Soglašam s tistimi, ki se bojijo, da se je EU obsodila na zaton in morda tudi na razpad. x Mladina
Nepreslišano: Jože Vogrinc, sociolog, kolumnist
Nihče v resnici ne ve, pri katerem koraku vojne smo. Dejansko se vojna začne pred vojno napovedjo ali pa brez nje. Kar namočeni ste vanjo. Kdo je začel vojno? Kdo je kriv zanjo? Ali smo »mi« (kdorkoli pač to je) že v vojni ali še ne? To so napačna vprašanja, ali se je še mogoče ustaviti. Ali je mogoče identificirati glavna nakopičena nasprotja in se pogovarjati o njih z drugo stranjo?