Kdor verjame, da je mogoče ukrajinski konflikt rešiti z orožjem in sankcijami (ki so ekonomsko orožje), je bodisi naiven bodisi pokvarjen. Ukrajine in Ukrajincev ni mogoče pokoriti, Rusije in Rusov ni mogoče premagati. Ta vojna se na bojišču lahko dokončno razreši samo z jedrsko kataklizmo, ki pa je lahko samo globalna in totalna. Zato naj politiki, četudi so iz tako majhne države, kot je Slovenija, začnejo resno govoriti o miru, o mirovnih pogajanjih, o varnostnih zagotovilih. Mediji, na kateri koli strani so že, pa naj nehajo demonizirati ljudi »na drugi strani«; celotne narode, jezike, spomenike, kulturo in umetnost.
Noben konflikt se ne pojavi iz nič, nenadoma, brez vzroka. In noben konflikt ni samo črno-bel, tako kot ljudje nismo absolutno dobri-zli. Za ukrajinski konflikt zdaj ni več bistvenega pomena, kako je do njega prišlo in kdo je zanj zares kriv, temveč da je in da je tako zelo nevaren ter destruktiven. Prav tako ni produktivno na dan vleči pretekle tragične konflikte (Irak, Sirija, Libija, Afganistan), kajti na koncu bomo vselej samo še bolj zaostrili današnjo situacijo in se le še trdneje vkopali na »naši« strani.
V tem strašnem konfliktu se ne smemo postavljati ne na eno ne na drugo stran. Če že izbiramo stran, naj bo to stran miru. Politiki, gospodarstveniki, vplivneži vseh vrst in običajni ljudje moramo vsa svoja prizadevanja usmeriti v iskanje mirnih rešitev konflikta, ali če si sposodimo še en Dalaj Lamov izrek: »Najboljši način za rešitev vsakega problema v človeškem svetu je, da se vse strani usedejo in se pogovorijo.« Mediji pa naj se vzdržijo »navijanja« za eno stran, kajti to ni njihova vloga in naloga. Reševanje konfliktov z nasiljem je izraz šibkosti, medtem ko je »nenasilje orožje močnih«, je dejal še en velikan miru, Mahatma Gandi.
Rok Kralj, Kamnik
