»Nadstrešnice so bile letos v najhujši suši najlepše. Vse so bile zelene, saj na njih sadimo avtohtone kraške rastline, ki so prilagojene na sušo in vročino. Takšnega cvetenja, kot je bilo letos, še ni bilo,« je ob zasajanju nadstrešnic avtobusnih postajališč pred Gospodarskim razstaviščem povedal Jože Bavcon, vodja ljubljanskega Botaničnega vrta, kjer so skupaj z Mestno občino Ljubljana in Europlakatom, ki vzdržuje nadstrešnice avtobusnih postaj, včeraj poskrbeli za nove zelene strehe v mestu. Pod okriljem evropskega tedna mobilnosti so dve nadstrešnici postajališč zasadili pred Gospodarskim razstaviščem in eno pri tržnici Bežigrad, še dve na postajališčih na nasprotni strani Gospodarskega razstavišča pa bodo ozelenili prihodnji teden.
Kot je pojasnil Bavcon, na nadstrešnice zasajajo izključno avtohtone rastline, »zato, da ne bi prišlo do morebitnega razvoja invazivnih vrst. Ptiči in veter odnašajo seme, vendar če se z nadstrešnic raznese flora po mestnih zelenicah, to ni problem, ker gre za lokalne rastline, kvečjemu jih je še več za opraševalce, saj izbiramo medovite rastline,« je pojasnil Bavcon. Na zelenih nadstrešnicah avtobusnih postaj, ki jih je v Ljubljani že več, sadijo kraške rastline, ker prenesejo sušo in visoko količino sončnega sevanja. Med zelenjem na ljubljanskih avtobusnih postajališčih tako rastejo dlakava črna meta, hermelika, netresk, homuljice, rutica in druge rastline. Zelene strehe postajališč pa so samooskrbne. »V mestu je treba izbirati rastline, prilagojene temu okolju tako, da preživijo same od sebe in da je hkrati učinek čim večji. Na nadstrešnicah narava naredi vse sama in na tak način ni stroškov z energijo. Poleg tega je na nadstrešnicah speča semenska banka, ki se skozi leta odpira, in tako se rastline skozi čas po strehi razraščajo same,« je pojasnil Bavcon.
Mikrohabitati z več dobrobiti
Zelene strehe prinašajo v mesta več dobrobiti. Kot je poudaril Bavcon, so zelene nadstrešnice avtobusnih postajališč pomembne zato, ker zadržijo padavinsko vodo, ki bi sicer šla neposredno v kanalizacijo. »Rastline na nadstrešnici pa tako kot goba zadržijo meteorno vodo. Poleg tega so nadstrešnice, ki jih ljudje vidijo po mestu, dober piar za sonaravni način življenja, ki bi ga morali po kunminški deklaraciji za ohranjanje biotske raznovrstnosti doseči v prihodnjem desetletju,« je bil jasen Bavcon. Kot je dodala Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta, so zelene nadstrešnice mikrohabitati, ki s posajenimi medovitimi rastlinami predstavljajo otočke za opraševalce, in so življenjski prostor tudi za druge organizme. Predstavljajo torej mrežo majhnih habitatov, ki prispevajo k biodiverziteti celotnega okolja. Poleg tega lahko ptiči na njih najdejo material, ki ga uporabljajo za izdelavo gnezda. Ob vsem tem so zelene nadstrešnice tudi »neke vrsta izložba za naše avtohtone vrste, kjer lahko ljudje vidijo, kako so lokalne rastlinske vrste lepe in zanimive, in tako tudi sami na vrtovih sadijo domače rastline namesto tujerodnih, ki lahko v določenih primerih postanejo problem in invazivne,« je opozorila Blanka Ravnjak.
V vse bolj vročih poletjih lahko zelene nadstrešnice na mikrolokaciji prispevajo tudi k nižjim temperaturam. »Prostor pod zeleno nadstrešnico avtobusnega postajališča se ohladi za nekaj stopinj Celzija,« je pojasnil Bavcon. Neposrednih meritev pod zelenimi strehami ljubljanskih postajališči sami sicer niso naredili, vendar pa o nižanju temperatur pod zelenimi strehami, kot sta poudarila botanika, zanesljivo pričajo podatki iz literature. Ti navajajo, da zelene strehe v neposrednem okolju znižajo temperaturo do pet stopinj Celzija. »Sami smo merili temperature na travniku. Gola zemlja ali zelo nizko pokošena trava je imela skoraj toliko stopinj kot ozračje, medtem ko je bila temperatura tam, kjer je bila vegetacija, od 3 do 5 stopinj nižja,« je podatke posredovala Blanka Ravnjak.
Vsako leto od pet do šest novih zelenih nadstrešnic
V Ljubljani, kjer nadstrešnice avtobusnih postajališč po vzoru iz tujine in tudi na pobudo občanov ozelenjujejo od leta 2020, je »najbrž končni cilj, da bi v mestu vse nadstrešnice postajališč ozelenili. Seveda se k temu cilju gibljemo počasi, vsako leto ozelenimo od pet do šest nadstrešnic, toliko, kolikor rezerviramo sredstev,« je ob saditvi rastlinja na postajališču pred Gospodarskim razstaviščem povedal Gorazd Maslo, vodja ljubljanskega odseka za razvoj podeželja. »Opažamo tudi, da se pojavljajo tudi druge iniciative – podjetja, ki so spoznala, da je ozelenjevanje nadstrešnic po eni strani dobra promocijska aktivnosti, po drugi strani pa lahko na tak način sodelujejo pri skrbi za okolje,« je dodal Maslo. Tako so se nekatera podjetja v preteklosti že pridružila temu občinskemu trajnostnemu projektu.
