Napoved Bidnove administracije, da bo Tajvanu prodala za 1,1 milijarde dolarjev orožja, je v že tako napete odnose med celinsko Kitajsko, Tajvanom in ZDA vnesla še dodatno zaostritev. Na Kitajskem napovedujejo »odločne, legitimne in potrebne protiukrepe« na to odločitev ameriške administracije, ki jo mora odobriti še kongres, kjer pa zaradi nadstrankarske podpore Tajvanu težav pri potrjevanju odločitve State Departmenta in Bele hiše ne gre pričakovati.
Prodaja ameriškega orožja Tajvanu sicer ni novost. Ameriška administracija se je k obrambi otočja zavezala že leta 1979, vse ameriške administracije odtlej pa so Tajvanu dostavljale orožje in zatrjevale, da so ohranitev tamkajšnje demokracije pred morebitno kitajsko invazijo pripravljene braniti tudi z vojsko. Skupaj z najnovejšo zagotovljeno dobavo orožja Tajvanu – ta vključuje 60 raket za protiladijsko obrambo, 100 raket za protizračno obrambo in dodatno krepitev tajvanskega radarskega sistema – je Bidnova administracija Tajvanu zagotovila že za dobri dve milijardi dolarjev orožja.
Kršitve zračnega prostora
To je sicer precej manj kot prejšnja Trumpova administracija, ki je v štirih letih Tajvanu prodala za rekordnih 18 milijard dolarjev orožja. V Beli hiši so tokratno orožje za Tajvan pojasnili z zagotavljanjem orožja, ki ga otočje potrebuje za samoobrambo. V preteklih letih sicer številnih tajvanskih želja po orožju niso dokončno uresničili, na Tajvanu želene rakete za protiladijsko in protizračno obrambo pa so v minulih mesecih dobavili Ukrajini.
Napetosti v Južnokitajskem morju so se močno okrepile po obisku predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu. Kitajska je v bližini otočja še vedno močno vojaško aktivna, zaradi česar so na Tajvanu še naprej zaskrbljeni. Večkratni vdori kitajskih zračnih sil v tajvanski prostor zračne obrambe so v avgustu dosegli rekordno raven. Na Tajvanu so našteli skoraj 450 tovrstnih vdorov, tudi včeraj sta dva kitajska lovca kršila tajvanski zračni prostor. Pred dnevi je tajvanska zračna obramba prvič sestrelila kitajski, domnevno civilni dron, ki je vdrl v njihov zračni prostor. Dva druga brezpilotnika pa sta se po opozorilnih strelih obrnila nazaj proti kitajski celini.
Trumpove carine ostajajo
Ne prihaja pa zgolj do vojaških napetosti, nadaljujejo se tudi močna gospodarska trenja, ki so bila s trgovinsko vojno proti Kitajski sprožena že v času Trumpove administracije. Bidnova administracija se je namreč odločila, da bo na zaprosilo gospodarskih krogov za zdaj obdržala carine, ki jih je na kitajske izdelke uvedel Trump, Bidnova administracija pa njihov vpliv na gospodarstvo še vedno preverja z revizijo ukrepov. Drugi element poglabljajočih napetosti na relaciji Washington–Peking pa je predstavlja odločitev ameriške administracije, da s Tajvanom poskuša poglobiti gospodarske odnose. ZDA sicer s Tajvanom nima uradnih gospodarskih vezi, pogovori v začetku jeseni pa naj bi načeli teme regulativnih predpisov, olajšanih pogojev trgovanja, boja proti korupciji, kmetijstva ter sodelovanja malih in srednje velikih podjetij.
