Zoran Mušič je v manifestu Kluba neodvisnih (1937–1941), ki ga je sestavljalo štirinajst umetnikov, devet slikarjev in pet kiparjev, zapisal, da se sodobna slovenska umetnost uči od zahodnih (francoskih) dosežkov, tako da prikaže vse plati narodovega značaja, ne le lepih folklornih podob. To slikarstvo je France Stele poimenoval barvni realizem, kar pomeni kultivirano realistično slikarstvo s poudarjeno lokalno barvo in svetlobo – ki pa se lahko spreminja glede na poetičnost motiva in občutljivost umetnika. S temi izhodišči so Neodvisni, ki so študirali v Zagrebu in Pragi, dosegli visoko raven (slovenske) umetnosti, ki večinoma slika pejsaže (po vzorih francoskih impresionistov) in spodbuja avtonomni esteticizem – občutljivost umetnika. Umetnost tako potrjuje idejo narodnosti in si želi potrditve Evrope.
Razstava ponuja na ogled tudi nekatera dela, ki so v zasebni lasti, kot je na primer oljna slika Zorana Mušiča Valvazorjev trg. F Jaka Babnik
Na razstavi Kluba neodvisnih so nedvomno kakovostne slike in portretni kipi, kljub temu, da vsem umetnikom še ni uspelo najti svojega prepoznavnega likovnega izraza...
