»Upamo, da nobeni družini ne bo več treba dati skozi to, kar je dala naša,« je po Archiejevi smrti dejala njegova mati Hollie. Dejala je, da je bila barbarska. Archie je umrl v soboto petnajst minut po dvanajsti, samo petnajst minut po tistem, ko so zdravniki izključili ventilator in druge naprave, ki so ga ohranjale pri življenju. Njegovi starši so bojevali štirimesečno srdito pravno bitko z bolnišnico Royal London Hospital, v katero so ga pripeljali 8. aprila, dan po tistem, ko ga je mati našla nezavestnega v njegovi sobi in ga nemudoma odpeljala na urgenco.
Posledica norega internetnega izziva
Mati je prepričana, da je Archie, ki je bil vsestransko zelo aktiven, sodeloval v internetnem izzivu, v norosti, imenovani zatemnitev, v kateri naj bi se sodelujoči za posnetke družbenih omrežij davili, dokler ne omedlijo. Okoli vratu naj bi našla, tega nikoli ni javno potrdila, povoj za rane. Archiejeva tragična usoda je posredno srhljivo opozorilo za vse starše otrok z nenadziranim dostopom do interneta. Archie, ki je bil v bolnišnici ves čas priklopljen na naprave za ohranjanje življenja, se niti enkrat ni prebudil iz kome. Po britanskem zakonu o nesoglasjih med zdravniki in starši o zdravljenju bolnega otroka odločajo sodišča, ki naj bi dala prednost pravici otroka pred pravico staršev, da odločajo o tem, kaj je najboljše za otroka. Archiejevi ločeni starši so sprožili pravno bitko z bolnišnico, ko so zdravniki na podlagi mikroresonančnega pregleda ocenili, da je verjetno možgansko mrtev, in zahtevali izključitev naprav, ki so ga ohranjale pri življenju. Prvostopenjsko sodišče se je z njimi strinjalo. Archiejeva mati je imela prav, ko je dejala, da so prvič v zgodovini tega pregleda (MRI) ugotovili, da je nekdo verjetno (možgansko) mrtev. Ta ocena stroke je bila skrajno nenavadna, a na koncu pravne bitke v Britaniji je tudi vrhovno sodišče blagoslovilo izključitev naprav, ki so Archieja ohranjale pri življenju.
Upanje umira zadnje
Nič od tega, kar so njegovi zdravniki in specialisti povedali staršem (in potem na sodiščih), slednjih ni, kot ne bi nobenega starša, oropalo upanja. Zdravniki so govorili, da vse njegove telesne funkcije ohranjajo umetno, specialisti pa, da je zelo verjetno, da so deli njegovih možganov in hrbtenjače odmrli in propadajo, niso pa imeli dokaza za to. Med sodno bitko smo slišali tudi mnenja stroke, da Archie nima realnih možnosti za okrevanje ali da so te zelo majhne in da so njegove možganske poškodbe tako velike, da je njegova vrnitev malo verjetna. Archiejeva usoda ni prvič postavila velikih medicinskih, etičnih, pravnih in moralnih vprašanj, a ni starša, ki se ne bi oklepal »nerealnih, zelo majhnih možnosti in majhne verjetnosti vrnitve otroka iz kome«. Nemalo ljudi se je že čudežno prebudilo iz kome. Archiejeva mati, prepričana, da je imel Archie resno poškodovano hrbtenjačo, ne pa možganov, je celo dejala, da ga želijo zdravniki usmrtiti, ker bo, ko se bo prebudil iz kome, invalid. Zato so njegovi starši prosili za poseg evropskega sodišča za človekove pravice. »Upam, da bo posredovalo in omogočilo Archieju pravico do življenja. Mislim, da si to zasluži. Dve državi sta mu ponudili zdravljenje. Če ga ta država ne more ali noče zdraviti, kaj je slabega v tem, če mu dovolimo, da gre na zdravljenje v drugo državo?« je takrat dejala Archiejeva mati. Evropsko sodišče se je zelo hitro, še isti dan, odločilo, da se ne bo vmešavalo v odločitev britanskega pravosodja.
Sodišče tudi proti preselitvi v hospic
Zato se je pravna bitka Archiejevih staršev za njegovo življenje spremenila v bitko za njegovo smrt. Niso želeli, da bi umrl v »kaosu in hrupu bolnišnice«, ampak v hospicu, da bi se lahko družina v miru in dostojno poslovila od njega. O tem je odločalo visoko sodišče. Prvo sodišče je razsodilo, da je možgansko mrtev in da bi morali prekiniti zdravljenje ter izključiti naprave, ki ga ohranjajo pri življenju. Bolnišnica, v kateri je bil Archie že od 8. aprila, je odločno nasprotovala preselitvi v hospic. Njeni argumenti so bili nelogični. Po eni strani je bolnišnica po pravni poti, kljub drugačni želji staršev, dosegla izključitev naprav, kar je v četrt ure povzročilo Archiejevo smrt, po drugi strani pa je nasprotovala želji staršev, da bi ga preselili v hospic, ker bi, kot so trdili zdravniki, to utegnilo poslabšati njegovo stanje ali celo povzročiti smrt. Sodišče je spet odločilo v nasprotju z željo staršev.
