Če se ne bi iz pokojninske blagajne kradlo, še danes se krade, potem takih problemov ne bi imeli ne mi, ne država z nami upokojenci. Veliko primerov bi lahko naštel iz zgodovine naše samostojne Slovenije, pa se bom osredotočil le na bolj sveže.

Zame je kraja tudi, če država iz pokojninske blagajne izplača upokojencem (ne vsem) draginjski ali pa koronski dodatek. To bi morala izplačati iz proračuna in potem bi lahko rekla, da je upokojencem nekaj dala. Tako pa je iz pokojninske blagajne vzela enim upokojencem, da je lahko dala drugim. Kaj je to drugega kot kraja? Ali pa da imajo tisti z najnižjimi plačami 76-odstotni odmerni odstotek pri izračunu pokojnine, tistemu, ki ima ob upokojitvi povprečno plačo za 1 evro nad cenzusom, pa se pokojnina odmeri v višini 63 % od 24-letnega povprečja plače. Kraja upokojencem je tudi, ko se letni dodatek upokojencem izplačuje v petih višinah namesto v dveh, kot to določa zakon. Eni zato dobijo več na račun drugih. Pa niti pokojnina niti letni dodatek nista socialni kategoriji. Poleg tega je v zadnjem času uvedla tudi to anomalijo, da se tako letni dodatek kot tudi koronski dodatki niso izplačevali upokojencem v sorazmernem deležu glede na čas vplačevanja v pokojninsko blagajno, temveč enako vsem, tako tistim s 40-letno pokojninsko dobo kot tistim, ki so dosegli le 15-letno pokojninsko dobo. Koga je pri tem država oškodovala in na čigav račun?

Država torej drvi iz krivice v krivico, ki jih povzroča upokojencem, ker ne spoštuje temeljnega načela pokojninskega sistema: pokojnina je odvisna od višine vplačil v pokojninsko blagajno in od dobe vplačevanja vanjo. Nova krivica, ki jo bo, izgleda, država povzročila upokojencem, je v boju proti inflaciji, kajti napoveduje, da bo pomagala samo najranljivejšim. Kaj, za ostale pa ni inflacije? Ali se ostalim niso podražili kruh in mleko? S tem država očitno uvaja uravnilovko v slovenski pokojninski sistem in znova ruši temeljna pokojninska načela v Sloveniji: pokojnina je odvisna od višine vplačil in dobe vplačevanja v pokojninsko blagajno. V prizadevanju za pokojninsko uravnilovko najbolj izstopa stranka Levica, pri tem pa ne razume, da bo pri aktivnem prebivalstvu zaradi tega uplahnil interes vplačevanja v pokojninsko blagajno in s tem bo sledil trajni propad pokojninskega sistema.

Vsem, ki na podlagi našega temeljnega pokojninskega načela ne dosegajo dostojne pokojnine, pa bi država morala pomagati s socialnimi transferji. Pa še tega ji v bodoče ne bi bilo treba, če ne bi bila zlizana s kapitalom in bi z inštrumentom minimalne plače zagotovila pogoje, da bi bila tudi tistim z minimalno plačo lahko odmerjena dostojna pokojnina. Neoliberalna miselnost vseh parlamentarnih strank in tesna simbioza s kapitalom jim zato dajeta pravico, da ne uzakonijo minimalne plače vsaj 1200 € neto, kar bi omogočilo dostojno pokojnino vsem bodočim upokojencem. Sedanji upokojenci pa smo tako ali tako drugorazredna tema v slovenski politiki.

Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi