S klasičnim načinom, ki smo ga uporabljali ponavadi, prve dni nismo bili prav uspešni, požara nismo zajezili. Pomoč iz zraka je bila izredno pomembna, a na začetku tudi zračne flote nismo uporabili najbolj sistematično, prav zaradi petih žarišč. Floto smo prestavljali z enega na drugi konec. Helikopterji so v enem naletu gasili le s 600 litri vode, frekvenca naletov je bila prevelika. Kasneje smo skoncentrirali zračno floto in s tem povečali učinkovitost zalivanja. V petek smo požar razdelili na dve samostojni intervenciji oziroma dva različna štaba. Tako ga je bilo lažje obvladati, zračna plovila so bila po potrebi na voljo enemu ali drugemu štabu.
Po vsaki intervenciji naredimo analizo in tale bo res temeljita. Na terenu je bilo veliko gasilcev, tudi drugih struktur. Detajlno bo treba analizirati obveščanje, prihode, sprejemno mesto, razporejanje. Prepričan sem, da so se vsi odločali tako, kot se jim je tedaj na osnovi njihovih lastnih znanj in izkušenj zdelo najbolje. V štabih smo imeli izkušeno vodstvo in gasilce, ki se spoznajo na gašenje požarov v naravi. Bilo pa je tudi veliko takih, ki so bili prvič na Krasu, in nemogoče je bilo predvideti, kako se bodo vključili v gašenje. Tudi koncept usposabljanja bomo v prihodnje prilagodili na osnovi te izkušnje na Krasu. x Sobotna priloga Dela
